Dva primera – pravilno je…?
O.K. na enemu od drugih forumov sem se obregnila ob besedico ŽELJENA PRIČESKA in jo hotela popraviti v ŽELENA. Seveda sem dobila lekcijo. Zato me res zanima: ŽELJENA ali ŽELENA?
V pravopisu je želena ampak ne vem, koliko kdo da na to.
Pa še to: ali se pravilno izraziš Noseča sem bila za Manco. ALI Noseča sem bila z Manco.
Manca je seveda otrok.
Podobno vprašanje smo mi naslovili na naše lektorje in dobili tale odgovor:
Zakaj je pravilno želen, zaželen, želenost in zaželenost, in ne željen, zaželjen, zaželjenost., željenost?
1. želen/zaželen, želena/zaželena, želeno/zaželeno, npr. dobiti želeno knjigo.
Gre za tvorjeno pridevniško besedo iz glagola želeti.
Glagolnik: želenje.
2. željen, željna, željno (česa), npr. počitka; željno pričakovanje.
Gre za tvorjeno pridevniško besedo iz samostalnika želja.
željnost -i samostalnik ženskega spola
željno načinovni prislov, npr. željno čakati sina
3. željen, željena, željeno –> želen, želena, želeno (SP 2001 torej v knjižnem jeziku odsvetuje, kar je levo od puščice, boljše je desno od nje).
4. Torej gre pri 1. in 2. obliki za različno tvorjenost in pomensko razliko.
Kako to misliš, Lea: “V pravopisu je želena, ampak ne vem, koliko kdo da na to.”
Pravopis je jezikovna norma in ne stališče nekoga, ki ga ti lahko sprejmeš ali ne. Seveda se lahko nekdo odloči, da mu tisto, kar je v pravopisu ni všeč ali se čudno sliši, a če na to ne da kaj dosti, potem ne bo pravilno pisal in govoril.
Pozdravčki
enčič
Enčič, načeloma se seveda strinjam s tabo in menim, da bi morali vsi Slovenci doma imeti pravopis in ga tudi vsaj tedensko uporabljat (ministrstvo za kulturo pa bi moralo v veliki meri subvencionirati nakup)!
Druga stvar pa je, da nobena pravila v jeziku niso in ne morejo biti absolutna. Pravopis je samo bolj ali manj strokovni kompromis, ki začasno zacementira pravilno rabo (ki jo pa v celoti prav noben govorec ne more upoštevati). Jezik pa se razvija po svoje in z njim tudi pravopis; s tega vidika je prav zanimivo primerjati stari in novi pravopis: kar poglej, koliko besed stari označuje kot napačne, novi jih pa sprejema! Z malce pretiravanja bi lahko celo trdil, da jezik razvijajo tisti, ki delajo napake, saj je večina napak, ki se na splošno uveljavi, slej ko prej tudi uradno priznanih kot norma. Zato bo tudi iz slovenščine nekega dne izginila dvojina, pa zanikanje v rodilniku itd. itd.