Pozdravljeni!

Zanima me pravilnost uporabe izraza “človečnost” v opisih posameznih zločinov, na primer – “sojenje za zločin proti človečnosti”, ki je celo zapisan v naših pravnih aktih, se pa tudi na veliko uporablja v medijih.

Moje mnenje je, da bi bi bilo pravilneje uporabiti besedo ‘človeštvo’, torej – “sojenje za zločin proti človeštvu”

Zakaj: besedo ‘človečnost’ razumem kakor opis človekovega odnosa, ‘človeštvo’ pa širšo skupino ljudi.
In če je zločin naperjen proti ljudem, je zame nenavadno, da se uporablja opis lastnosti in ne oseb.

Upam, da sem bil dovolj jasen z vprašanjem.

Hvala in LP

Se strinjam, jaz bi enako ločevala izraza. Temu sledi tudi razlaga v SSKJ:
človéčnost -i ž (ẹ́)
1. lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti: prebuditi človečnost v človeštvu;
2. redko človeškost: človek zaradi svoje človečnosti hrepeni po sreči

človéštvo -a s (ẹ)
1. vsi ljudje na svetu: delati v korist domovine in človeštva;
2. zastar. človečnost: človeštvo, prijateljstvo, zvestoba

Besedi imata torej pomena, kot navajate, vendar – kot je razvidno iz drugega pomena pri vsaki besedi – sta se včasih uporabljali tudi kot enakopomenki, morda je to ključ tega, zakaj se je ponekod to ohranilo še danes. Vsekakor bi dala prednost prvemu pomenu pri vsaki besedi in bi ju ustrezno ločevala: zločin proti človeštvu torej.

Hvala za odgovor in potrditev mojega razmišljanja.
Ob tem pa ne morem mimo možnosti, ki jo vsiljuje enoten izraz v angleščini – Humanity, ki je enoten in večpomenski.
Torej bi bila možnost v malomarnem prevajanju naših piscev in govorcev, brez razmisleka o možnosti, ki jo ob tem ponuja naš jezik.

LP