Vejica pred IN MEDTEM
Ne, vejica ni potrebna. Po pravopisu je sicer tako, da se vejica piše pred prvim izmed zveze veznikov, vendar se to ni prijelo v praksi, tule pa sploh ni potrebno. V tem primeru sta dva priredna stavka, povezana z veznikom in, v drugem stavku je zveza veznikov medtem ko, ki je zaradi pomena ni treba razbijati. Imamo namreč možnost medtem, ko: prišel je medtem, ko smo mu prigovarjali … in medtem ko: medtem ko sta hodila, sta se pogovarjala …
Slovenski pravopis sicer takšne zapise obravnava v odstavku 328 in v takih primerih torej predvideva zapis vejice pred veznikom in, ampak po mojem mnenju se vejica pred sklopom veznikov v praksi ni prijela. Še več, v pravnih besedilih večkrat vidim, da se vstavi na mesto, kamor spada, v tem primeru bi bilo na primer: in, medtem ko sta se namenila …, zamrmral.
Ampak to pravilo v Slovenskem pravopis ni nobena novost in vejica se je tradicionalno vedno pisala v takih primerih pred “in”. Če dam npr. kot primer Lk 8,6:
TRB: Inu nekoteru ie palu na Pezhouie, inu kadar ie gori iſeshlu, ie vſehnilu, ſakai onu nei imeilu mokrote.
DAL: Inu nekoteru je padlu na pezhovje, inu kadar je bilu iseſhlu, je vſahnilu, satu, ker nej imélu mokrote.
JAP: Inu drugu je padlu na ſkalu: Inu kadar je vun pognalo, je vſahnilu, ker ny imelu mokrote.
STR: In drugo je padlo na skalo, in ko je pognalo, usahnilo je, ker ni imelo vlage.
CHR: In drugo pade na skalo, in bržko vzraste, usahne, ker nima vlage.
EKU: “Drugo je padlo na skalo; in ko je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo vlage.”
JUB: Drugo je padlo na skalo, in ko je pognalo, se je posušilo, ker ni imelo vlage.
SSP: Drugo je padlo na skalo, in ko je pognalo, se je posušilo, ker ni imelo vlage.
SSP3: Drugo je padlo na skalo, in ko je pognalo, se je posušilo, ker ni imelo vlage.
Oznake pomenijo:
TRB Trubarjeva Nova zaveza in Psalmi, 1555–1577
DAL Dalmatinova Biblija, 1584
JAP Jurij Japelj, 1784
STR J. Stritar, 1873
CHR Chraskov prevod, 1914
EKU Ekumenska izdaja, 1974
JUB Jubilejna izdaja Nove zaveze, 1984
SSP Slovenski Standardni prevod;druga, pregledana izdaja, 1997
SSP3 Slovenski Standardni prevod;osnovna izdaja, peti, pregledani natis, 2006
Sem še enkrat prebrala svojo prvo razlago, spremenila bi jo le toliko, da bi vejico v zadevnem primeru dodala za in, pred in pa ne. Kolikor mi je znano, se v praksi ta vejica ne piše, preprosto ni življenjska.
Vejica se je vedno pisala pred “in” v takih primerih, edina izjema je bilo obdobje med 1950 in 1962, kajti SP 1950 je res v teh primerih prestavil vejico za “in” (člen 69/4), že SP 1962 pa je to spremenil nazaj na vejico pred “in” (člen 90). Nimam zdajle pri roki literature na to temo, po spominu se mi zdi, da je bilo to utemeljeno tudi z izgovarjavo v teh primerih.
Res pa je, da so otroci že v OŠ naučeni, da vejice pred “in” ni, tako da se je potem zlepa ne upajo napisati tudi v primerih, ko bi morala biti.
V korpusu Lektor se pri primerih take vrste vidi, da so pisci napisali vejico pred “in” v 40 % primerov, lektorji pa v potem v 60 % primerov (nimam pa pri roki podatka, v koliko primerih je potem tudi lektorji niso napisali).