PROŠNJA
@alina: oprosti za sarkazem, a tukaj tako radi beremo in uživamo v nečem najlepšem na svetu – v literaturi, da nam tako vztrajno izmikanje branju ni razumljivo.
astrid lindgren je ja krasna pisateljica, branje njenih knjig pa velik užitek. a si ne bi skupaj s sinom vzela čas in z združenim močni knjigo prebrala?
pa še to: v šoli sigurni ni mišljeno, da bi učenci na netu poiskali obnovo knjige in jo prepisali, ampak, da bi knjigo prebrali in sami pripravili obnovo. ali s tem, kar počneš, ne navajaš otroka na izogibanje dolžnostim in k zatekanju k lažem?
samo vprašam,
pa oprosti, če se praskam tam, kjer me ne srbi, oz. če ne poznam zgodbe v celoti.
lp
pilgrim
PS: aja, obnova bratov levjsesrčnih:
BRATA LEVJESRČNA
Zgodba pripoveduje o dveh bratih. Mlajšemu bratu je ime Karl. Starejšemu pa Jonatan. Starejši mlajšega imenuje Rogljiček.
Karl je bolan, ve da bo umrl. Starejši brat mu pripoveduje zgodbe o Nangijali. To je pravljična dežela. Tam bo prišel Rogljiček po smrti.
Toda zgodi se nesreča. V njihovi hiši se zgodi požar. Jonatan uspe rešiti Rogljička, toda Jonatan sam umre.
Rogljiček ostane sam z mamo. Mama je po poklicu šivilija. Veliko dela. Rogljiček je osamljen. Strah ga je, ker bo umrl. Pogreša Jonatana. Zato začne razmišljati o Nangijali. Tam se mu dogajajo dogodivščine. Z bratom Jonatanom se bojujeta proti Tengilu. On je zla oseba. Zasužnil je prebivalce. Pomaga mu Katla, ona je zmajevka. Bruha smrtonosen ogenj. Ljudje v Nangijali niso več srečni.
Na koncu zgodbe se Jonatan in Rogljiček vržeta v prepad. Znajdeta se v novi pravljični deželi. Ime ji je Nangilimi. V resnici takrat Karl- Rogljiček umre.
najdeš jo pa tukaj:
http://www.knjiznica.net/knjiga/asp3/knjiga.asp?MNENJE=2722
PADAJ NO MIHA NE PIŠI TAK POVRŠNO IN BREZ LOČIL KJER MORAJO BIT IN POTEM VSI TI KLICAJI A VIDIŠ DA JE TO NERAZUMLJIVO kaj si sploh hotel povedat??????????????????
Uh! Nisem si mogla kaj!
Upam, da ne smetim pretirano, ker je Pilgrim že odgovoril. Rada bi pa povedala, da sem tudi sama pomagala svojima otrokoma v šoli, kjerkoli sem lahko, tudi z branjem. To delajo mnogi starši in nikoli nisem niti pomislila, da bi to lahko bilo izogibanje dolžnostim in navajanje k lažem. Otroka sta vedno dala dosti od sebe, brala sta pa počasi in na koncu knjige dostikrat nista vedela, kaj sta sploh brala. Nikoli nisem iskala bližnjic zanju, morala sta vsaj poskusiti, potem smo brali delno skupaj, delno jaz na glas, ko je zmanjkovalo časa sem razložila par strani in sem iskala zanimive odlomke zanju … Kadarkoli sem brala kaj takega, da sta lahko razumela in ju je zanimalo, sem jima dala prebrat, z občutkom za količino, drugače itak ni šlo, ker je bilo prvo vprašanje, koliko pa je?
Kasneje sta začela brat sama od sebe in zdaj, ko sta odrasla, vsi beremo, ko utegnemo. V osnovni šoli pri vseh tistih nalogah pa počasnim to pač ne gre. V mojih očeh to niso ravno prevaranti.
Če se samo spomnim, kako se je v srednji šoli sin mučil z nekaterimi predmeti in koliko učenja je imel, za obvezno branje pa Prousta!
To, pilgrim!
In, res, oprosti, alina, ampak ne vem, a ni čas, ki ga porabiš za iskanje obnove, mogoče bolje/lepše porabiti ob branju knjige?
Me res … kaj naj rečem – boli/moti/no, dobro, srbi – ob tem vse pogostejšem iskanju bližnjic. Smisel prebrane knjige ni obnova (dobro, to hočejo v šolah imet …)
Saj sem že nahala 🙂
Lep pozdrav vsem!
jaz hodim v 6. razred in sem knjigo prebral in iskal sem koliko je bila avtorica stara ko je napisala to knjigo drugace je to zelo super knjigo ni prezahtevna na pogled zgleda a nato je zelo super in prosim ali kdo ve koliko je bila avtorica stara ko je napisala to knjigo dobili smo neki list in resno ne vem kakšen je odgovor prosim na mi kdo odgovori in to ni sala in ne glejte me cudno kaj taki mulc pise na formu ampak ca kdo ve naj mi prosim poslje odgovo. hvala in lep pozdrav