Londonski sporazum ali londonski sporazum?
Pozdravljeni,
imam eno vprašanje: se londonski sporazum (in podobne zadeve, memorandumi itd.) piše z veliko ali z malo začetnico?? V SSKJ je naveden z malo, v pravopisu pa piše, da so npr. Osimski sporazumi, Majniška deklaracija itd. z veliko (kot naslovi neumetnostnih besedil). Kaj je zdaj prav?
Hvala vnaprej in lep pozdrav!
Neuradna imena raznih pogodb, sporazumov, dogovorov ipd. navadno pišemo z veliko začetnico. Ne gre za običajni vrstni pridevnik (zaradi končnice -ski), ki bi ga pisali z malo začetnico, ampak za lastno ime, čeprav je to običajno skrajšano oz. prirejeno.
Svetujem veliko začetnico.
Na vprašanje ste si odgovorili že sami – neumetnostna besedila, kot so denimo imena zgodovinskih pogodb ali sporazumov (Majniška deklaracija, Londonski sporazum), se v skladu s Slovenskim pravopisom 2001 zapisujejo z veliko začetnico (člen 83; SP sicer najdete na spletnem naslovu http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html).
Med SSKJ in SP je očiten razkorak, saj lahko v SSKJ res najdemo majniško dekalracijo, medtem ko v slovarskem delu Slovenskega pravopisa zasledimo Majniško deklaracijo. Ta razkorak naj vas ne preseneča, saj je med nastankom SSKJ in trenutno veljavnim Slovenskim pravopisom minilo vsaj trideset let, kodificiranje norme slovenskega knjižnega jezika pa je dinamičen proces. Norma se namreč naslanja na rabo in očitno je nekje v teh desetletjih raba stopila na stran velike zečetnice, temu pa se je prilagodila norma. In še nasvet: za odgovore na pravopisan vprašanja, se obrnite na Slovenski pravopis, saj je to edini slovenski normativni priročnik (to pomeni, da opisuje slovenski knjižni jezik in pravila, ki veljajo v le-tem), medtem ko je SSKJ zgolj slovar slovenskega knjižnega jezika iz prejsšnjega stoletja in je mnogokrat zastarel (konec koncev je od takrat slovenski jezik našek kup poimenovanj, ki jih v SSKJ ni mogoče zaslediti).
Za konec še nekakšno splošno vodilo, ki ga lahko uporabljate v prihodnje: Kadar ime poimenuje točno določeno besedilo (ali stvaritev, kraj …), potem to ime zapišete z veliko začetnico. Če ime poimenuje nekaj splošnega (npr. avtorska pogodba), potem to ime zapište z malo začetnico.
V takih in podobnih primerih pravzaprav ne gre za razkorak med SSKJ in SP, ampak za logično razlikovanje med obema normativnima priročnikoma. Čeprav je SP novejši in vsebuje slovarski del (tako kot SSKJ), to ne pomeni, da SP s tem premaga SSKJ, vsak ima namreč svoje informacije in vsak je normativen na svojem področju. SSKJ tako ne obravnava velike začetnice, ampak razlaga gesla in prinaša nekatere informacije. SP pa seveda vključuje tudi obravnavo velike začetnice, zato pa ne razlaga gesel, prinaša pa nekatere druge informacije (naglasna mesta ipd.). Zato SSKJ ni normativen, kar se tiče zapisov z veliko/malo začetnico, SP pa je.
Ko govorimo o aktualnosti norme slovenskega knjižnega jezika, ne govorimo o premoči enega ali drugega priročnika, česar nihče ne predlaga. Seveda je SSKJ informativno-normativne narave, a dejstvo je, da se bo vsak lektor, slovenist … pri delu s slovenskim knjižnim jezikom držal aktualne norme, ki pa ni več tista, ki je zapisana v SSKJ, Breznik-Ramovševem pravopisu ipd., pač pa je zapisana v aktualnem pravopisu, ki je v Sloveniji trenutno Slovenski pravopis 2001, kot je že bilo zapisano v prvi moji prvi repliki in kot ste pravilno ponovili v svojem odgovoru na le-to. V normiranje zapisa pa, seveda, spada tudi določanja zapisa z veliko/malo začetnico, naglas (zabeležen tudi v SSKJ) ter izgovor problematičnih mest, pregibanje (sklanjanje, stopnjevanje), vezava glagolov ter morebitne normativne oznake.
Pri m/Majniški deklaraciji pač pride do razkoraka (seveda lahko uporabite izraz razlika) med SSKJ in SP 2001, saj se norma slovenskega knjižnega jezika, ki je zapisana v SSKJ, pač razlikuje od norme slovenskega knjižnega jezika iz 2001 (dejstvo je, da bi bila Majniška deklaracija, v kolikor bi se v času SSKJ zapisovala z veliko začetnico, z veliko začetnico tudi zabeležena), kar je pogost pojav, saj je jezik živ in spremenljiv pojav, ki ga je potrebno vedno znova opisovati.
