Sklanjanje tujih imen

Že večkrat smo se srečali z vprašanjem sklanjanja tujih imen in navadno smo navedli samo drobce, tokrat sem zbrala različne primere na enem mestu in pojasnila njihove spremembe pri sklanjanju.

Največ vprašanj je običajno z imeni, ki pri sklanjanju spremenijo svojo osnovo: jo krajšajo ali daljšajo. Poglejmo nekaj primerov.

a) Sklanjanje imen tipa Mike

Ime se sklanja Mike Mika Miku Mika pri Miku z Mikom.

Samoglasnik e na koncu besede je neobstojen in pri sklanjanju izgine.

b) Sklanjanje imen tipa Wallace, George ipd.

Ime Wallace se sklanja Wallace Wallacea Wallaceu Wallacea pri Wallaceu z Wallaceom.
Ime George se sklanja George Georgea Georgeu Georgea pri Georgeu nad Georgeem.

Samoglasnik e v teh imenih ostane tudi pri sklanjanju, saj je njegova funkcija prav posebna: varuje izgovor črk, ki stojijo pred njim, za glasove č ž š dž in s.

c) Sklanjanje imen tipa Hobbes, Holmes, James

Imena Hobbes, Holmes, James ipd. se sklanjajo podobno, vzorec ponazarja sklanjanje imena Hobbes: Hobbes Hobbesa Hobbesu Hobbesa ob Hobbesu pod Hobbesom.

V teh imenih nememu samoglasniku sledi še soglasnik, zato se njihova osnova ne krajša in e ne izgine.

č) Sklanjanje imen tipa Russell, Basel, Webster

Imena Russell, Basel, Webster ipd. se sklanjajo podobno, vzorec ponazarja sklanjanje imena Russell: Russell Russlla Russllu Russlla ob Russllu nad Russllom.

V teh imenih je e pred soglasnikom pravzaprav polglasnik, ki pri sklanjanju izgine.

Če pa tak e (običajno zaradi lažje izgovarjave) zamenjamo z o ali e, pri sklanjanju ostane: gl. primere pod c).

d) Sklanjanje imen tipa Nixon in Washington ipd. ter Andersen in Ibsen ipd.

Ta imena načeloma ne povzročajo težav pri zapisu sklanjanih oblik, težave se pojavijo le v izgovoru.

Ime Nixon se sklanja in izgovarja: Nixon Nixona Nixonu Nixona pri Nixonu za Nixonom.
Ime Andersen se sklanja: Andersen Andersena Andersenu Andersena pri Andersenu z Andersenom.

Samoglasnika o v imenih Nixon in Washington ipd. ne izgovarjamo s polglasnikom, o ostane.
Tudi za nordijske primere na -sen in -son, npr. Andersen, velja, da oblike z izgovorjenim polglasnikom za pisani o niso priporočljive.

Tale e je pač nemi e in ne polglasnik, saj nismo Italijani.

Res je, hvala za opozorilo, hotela sem pojasniti, da tega ne izgovarjamo, in zaradi pretiranega pojasnjevanja prišla do poglasnika v izglasju. Oh joj. Gre seveda za nemi samoglasnik, ki ni obstojen in pri sklanjanju izgine.

Nekako mi je uspelo spregledati tole temo.
Glede imena Mike imam pripombo. Sicer nisem anglistka, tako da nisem prepričana, ampak ali ni funkcija tega končnega e v tem, da besedo izgovarjamo “majk” in ne “mik”, kot bi jo sicer?
Ker če je tako, potem imena ne moremo sklanjati Mike, Mika, pač pa Mikea …

se strinjam s spelo*. mike se mora sklanjati na način mike, mikea in ne mik, mika zaradi izgovorjave. v bistvu je ta primer čisto soroden tistemu, ki je naveden v 2. skupini (to je George). pri georgeu je treba pri sklanjanju napisati celo osnovo, zato da se izgovori [džordža], sicer bi se izgovorilo [georga] (kot npr. tisti zdaj ponikli poslovnež georg suban) . in isto je z mikeom. mikea=[majku], mika=[miku]

Mike, Mika – ker se ne spremeni soglasnik (pravilo v SP) – k ostane k, medtem ko se pri Georgeu g spremeni v dž. A po tej logiki je tudi Dave, Dava, Wilde, Wilda napacno?
Pa se na amebisu je primer za Mika.

Res je, SP ‘varuje’ samo izgovor določenih črk (soglasnikov: č, ž, dž, š in s). Nikakor nočem nikogar žaliti, občutek pa imam, da se ob postavljanju tega pravila niso zavedali, da se, ko izpustimo nemi -e (npr. Wilde), izgovor iz vajld spremeni v vild – in dobimo: vajld – vilda (Wilde, Wilda). Sama bi, če bi mi ‘šef’ dopustil, v takih primerih ohranjala -e.
Zaradi izpusta tega -e lahko pride celo do tega, da dobimo novo (angl.) ime oz. dve različni (sploh v izgovoru) imeni sklanjamo enako: Dane (dejn) in Dan (den) – oboje Dana (izg. dena). Če Dejna sklanjamo, ga prosto preimenujemo v Dena. (Vidite analogijo z Georg in Džordž?)

K.

>Sama bi, če bi mi ‘šef’ dopustil, v takih primerih ohranjala -e.

Sama bi pa to ohranila, četudi mi šef ne bi dovolil 😉 Navsezadnje lahko vsakdo, ki SP ne pojmuje kot postavke iz šeriatskega prava, prepričati, da so ti primeri očitno skregano z zdravo pametjo. V takih primerih si mirno privoščim nekaj prevajalske nepokorščine ….

(vedno zahtevaj zadnje korekture, četudi ti jih nihče ne plača press)

Ko pa gre za strokovno utemeljevanje, se pa v celoti strinjam s spodnjim člankom, ki ga na internetu nisem našla v celoti. Če kdo hlepi po njem, mu lahko pošljem .pdf.

ILC, Gašper, Angleški končni -e in slovenski pravopis/Gašper Ilc in Andrej Stopar, Slavistično društvo Slovenije, 2004, str. [25]-31

811.163.6’35:811.111’313
SLA Br II 6512 ILC G. Angleški končni-e
COBISS.SI-ID 28073058

V zgornjem prispevku so bili prsti hitrejši od glave. Prav je torej:

Navsezadnje je mogoče vsakogar, ki SP ne pojmuje kot zakonika, katere nespoštovanje se kaznuje po šeriatskem pravu, prepričati …

… še vedno so prsti prehitri: KATEREGA

Ne glede na prehitre prste se strinjam s tabo. In sama se v takih primerih pač ne oziram na Toporišičevo Biblijo. 🙂
Tako kot se ne oziram nanjo pri izgovorjavi nekaterih besed, med drugim glavnih števnikov od 12 do 19 (kot da avtor še nikoli v življenju ni bil nikjer v osrednji Sloveniji).

Kako pa je z ženskimi imeni tipa Sarah, Hannah, Oprah? Se sklanjajo po 1. ali 3. ž. sklanjatvi? Kako pa potem iz njih tvorimo svojilne pridevnike? Sarina zgodba ali Sarahina zgodba?

Hvala za odgovor.

Muči me Hugh. Zakaj se sklanja Hugha, Hughu …, če pa se izgovori “hju”? Hvala.

Sara in Sarah sta dve različni imeni. Sarina zgodba / Sarahina zgodba. Če seveda Sarah ne podomačimo v Saro, kar pa ni vedno primerno.

Na neumno vprašanje je težko dati pameten odgovor, sori.

Kako pa naj bi sklanjali ime kraja Motegi (Japonska)?
LP Leon

Pozdrav!

Prosim za pomoč, ne vem kako sklanjati moško ime Jožefmarija? (Ustanovitelj Opus Dei)

Na netu sem zasledila: “Janez Pavel II. je razglasil Jožefmarija Escrivaja za svetnika …”
Res ne vem, ime je moško, na prvi pogled bi jaz sklanjala samo drugi del imena, ki je pa ženski … ničta končnica mi pa spoh nikakor ne potegne (sploh če je samo ime brez priimka).

Hvala!

Čeprav zveni ime neobičajno, ker sta “združeni” moško in žensko ime, je vendarle moško ime in se tako tudi sklanja. Zaradi končnega -a ne moremo govoriti o ničti končnici (kot npr. pri Iris), torej se Jožefmarija sklanja povsem običajno kot druga moška imena na -a, npr. Matija.

Predlagam, da se kraj Motegi sklanja Motegi, Motegija, Motegiju, Motegi, pri Motegiju, z Motegijem (podobno kot francosko mesto Albi).

Če bi iz zanesljivega vira lahko vedela, da je to ime množinsko, potem bi ga tako tudi obravnavala. Vendar to je lahko (skoraj) neskončna polemika. Nekaj podobnega imamo tudi v slovenščini: (tisto) Velenje je edninski samostalnik, Grosuplje je pa tako edninski (tisto) kot množinski (tiste), podobno tudi Želimlje.

Zdravo,

kako je pa z norveškim imenom Aune? Se daljša z j-jem (Auneja) ali t-jem (Auneta)?

Lp

Malo sem prebrskala splet in ugotovila, da to ime izgovarjajo One in Aune, kolikor sem razumela, se bolj nagibajo k One, ni pa to povsem zanesljivo. Jaz bi vsekakor ime sklanjala Aune, Auneja, torej tako, da se osnova podaljšuje z j.

Po pravopisu sta mogoči daljšanji z j-jem in t-jem, vendar pravopis pri daljšanju s t-jem navaja imena na e, ki med drugim označujejo domače lastno ime (sem so tako pospravili Staneta, Jureta ipd.), torej Auneja ne bi uvrstila v daljšanje s t-jem že zato ne, ker ni domače lastno ime.

Najlepša hvala za pomoč!

Dajalniška oblika imena Nia? Prosim za pomoč….Nii?

Ja, tako je, Nii.

Najlepša hvala.