Pozdravljeni,
s partnerjem sva se razšla po 20 letih zveze. Sem v hudi stiski, saj bo to moj prvi vikend, ko bom sama z otroki, on se je namreč odselil.

Kupila sem si baldrimed za pomiritev, imam zalogo knjig za branje, filmov za gledanje, med in mleko za crkljanje…vendar me je groza. Ponoči ne spim, podnevi ves čas nekaj tuhtam, ne morem se zbrati, otroke poslušam le z enim ušesom, čeprav si zaslužijo vso mojo pozornost in energijo. Malce so jezni name, ker sem ga nagnala in kolebam med neskončnimi občutki krivde (in skušnjavo, da bi ga poklicala nazaj in vse odpustila ter nadaljevala v starem slogu poniževanja in maltretiranja), željo po maščevanju (ne vem točno kaj in kako bi ga najbolj prizadela), strahom, da bodo najhujše posledice čutili otroci.

Najbolj mi pomaga pogovor s sorodnimi dušami. Če je kdo kje v podobni situaciji, jo/ga bom zelo vesela.

lep vikend,

T.