Je to primerno branje za 14-letnike?
Evangelij za pitbule – temu romanu so knjižničarke v metsnji knjižnici Ljubljana podelile oznako Zlata hrušak, kar pomeni, da je to pripočeno brane za otroke od 14. leta starosti.
Obleka sem prozorne čipkaste spodnje hlačke. Na podstrešju sem imela že vse pripravljeno. Stol, črne najlonke in za rezervo dve različno debeli vrvi. Hotela sem dati zadevi čim bolj erotično obeležje, zato črne najlonke. … Baje se pri obešanju vedno doživi orgazem, moškim menda špricne kot iz brizgalne. Zabolelo me je pod brado, skoraj bi izgubila sapo, zakrilila sem z rokami in padla po tleh. Z orgazmom pa nič.
No, saj so vsi zamorčki po malem zamorjenčki. Pa nimajo razloga za to – menda imajo grozno dolge kurce, take prav orjaške kurčetine, da imaš pičko kot na čevljarskem kopitu nategnjeno, če fukaš z njimi.
Luča je pripovedovala, kako so k njemu očetu v ordinacijo – zdravnik je – pripeljali petnajstletno smrkljo, ki si je očitno zaželela posebej izdatne masturbacije, pa si je potisnila tja noter v svojo tamalo kakšnih dvajsetcentrimetrov dolgo ribo. Noter je šlo gladko, ko pa jo hotela vzeti ven, so se luske in škržni poklopec postavili pokonci in ni ni šlo, pa naj je počela karkoli. … Lučin oče, kirirg, je potem s skalpelom razrezal ribo in jo po koščih pobral ven iz dekličinega rova.
Ko je radio tulil »Moj črni konj ne rabi uzde«, sem se usedla za mizo in napisala cel ciklus pesmi o tem, kako me boli, ko prodira vame moj črni konj, in kako vendarle divje uživam ob tem, ko me razpolavlja s svojim batom, pa koliko malih kentavrčkom mu bom rodila, še par takih neumnosti.
So mi nagrado prisodili zato, da bi videli, kako izgleda tista, ki fuka s konjem?
Veš, vse otroštvo sem si želela, pa še zdaj sanjarim o tem, da bi me kdo spolno zlorabil, pa še nobeden ni pokazal niti najmanjše volje. Spet je malo pomolčala. „Nikoli se mi nič ne zgodi.“
Ampak biti otrok pijanca, to je odurno! To je veliko hujše kot biti spolno zlorabljen otrok! Vem iz svoje prakse.
Ko mi je lizala muco, sem začutila isti čudni občutek kot pred veliko leti, ko mi jo je, ša majhni deklici, oblizoval stric Slavc.
A, veš, kako je tistemu prekletemu pibulu stal, ko je mesaril Nelija.
Spolno blazna nisem, čeprav zares seksam več od sošolk (Maca na primer je bila do pred kratkim še nedolžna, če ne štejemo tube od šampona) … Včasih bi koga, ki me da dol, kar poscala … Nasploh je pri moških toliko pasjega … Nos se jim v hipu podaljša v kurca in jih brezglavo vodi po sledi pičkinega vonja.
Ne bom podrobno opisovala, kako je bilo pri župniku. Takoj je pogruntal, da se nisem prišla pogovarjat o svojem vnebovzetju ali kakšem drugem vprašanju vere, saj nimam pojma o teh stvareh, še krščena nisem bila, v naši družini nismo bili verni. … Končalo se je tako, da sem mu ga pofafala. … Bom pa molil zate, ti nesrečna punčka. Hotela sem mu reči, naj si ga rajši zdrka, kadar se bo spomnil name.
Še posebej me je grizlo, kako da se zato, ker je moški ne more premagati. Kako da ga zato, ker je moški, zanima moja lulika. Bila je še čisto gladka, šele čez kakšno leto ali dve mi je pognal prvi zlatkast puhek. Kaj je narobe z moškostjo mojega očka, da nikoli ne pokaže zanimanja zanjo? Je sploh pravi moški? Testirala sem ga tako da sem si preoblačila hlačke, kadar je v bližini, tako, da sem se vrgla hrbet na zofo in opletala z nogami po zraku, čim bolj narazen sem jih držala in s hlačkami lovila. Pa je vedno pogledal stran. Zjutraj, ko me je zbujal za v šolo, sem se delala. da sem preveč zaspana, da bi se sama preoblekla. Moral mi je sleči in natakniti spodnje hlačke. Pa naj sem še tako tiščala nogice narazen, jalovo je bilo upanje, da bo opazil mojo špranjico. Bila sem skoraj malo užaljena. Ali ni tako zares moški kot stric Slavc ali pa me nima tako rad kot on. …
Povem vam
Otroki pri 14 tega sploh ne bi hotl brat. Vsaj vecina ne.
Pa sej niti ne razumejo tocno.
Ne verjamem da vejo kaj je misljen s spranjico. Ne ponajo se tok besed.
Ne mislim da tega ne bi zelel brat. Tist k tole pise je zame gnoj.
Ce pa res dela z otroki in ce se nekomu takele pizadrije po glavi pletejo da jih napise.
Nocem niti vedet kaj si misli ko gleda 14letnico. Mrs
Katere knjižničarke? Prosim za imena, da jim postavimo novinarsko vprašanje…
[/quote]
Obrni se na Darjo Vrabec, Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska knjižnica. Oni plačujejo celo strokovno komisijo, ki izbira knjige za te zlate hruške. Sicer se je pa o tem v zadnjem času že veliko govorilo, pa jim razen z zdravo pametjo ne prideš do živega.
Ko sem bila v osnovni šoli, smo imeli knjige npr. Spala sem s fantom najboljše prijateljice, Moj fant je starejši od mojega očija. Pa se nihče ni zgražal. Kaj pa knjiga Nož v škornju itd.?
Te knjige so večinoma ležale na polici. Pa tudi, če bi si jih kdo sposodil …
Starši bi rekli, da ne sme knjižnica kupit takih knjig, otroku bi prepovedali branje take knjige. Ali pa se ne bi niti brigali, kaj njihov otrok – najstnik (14) bere.
Namesto, da bi se o knjigi pogovorili z otrokom, o vsebini, kaj si misli; mogoče celo prebrali knjigo, bi krivdo zvrnili na pisatelja in na knjižnice. Lepa reč od staršev, ni kaj.
Vsi, vključno z mano, smo odrasli v normalne osebnosti, pa če smo brali take knjige ali ne.
Res ne vem, kje imajo pamet tisti, ki izbirajo knjige za domače branje. Lani je moral moj 12 letnik prebrati knjigo Möderndorferja Kit na plaži. Knjiga govori o otroku z downovim sindromom. Do tu vse ok. V zadnjih poglavjih pa knjiga opisuje POSKUS SAMOMORA mladoletne osebe. Tule pa se zatakne. In po mojih merilih starša, ta knjiga absolutno ni primerna za mojega 12 letnika. Kam gre ta družba? Nič čudnega, da se tamalim branje upira… pri takih knjigah… po drugi strani pa je na trgu toliko kvalitetne in lepe literature. Ampak oni med vsemi knjigami izberejo prav ta d….! Žalostno
In katera je po tvoje kvalitetna in lepa literatura? Naštej 10 knjig, da vidimo.
Knjige sicer nisem prebrala; ampak a ti bi jim dala Josipa Jurčiča za brat, da se jim branje priskuti? Josipa Jurčiča bi samo jaz prebrala. Ti povem, da smo včasi brali Josipa Jurčiča in podobno, šele proti koncu OŠ so učiteljice ugotovile, da bi za domače branje dale kakšno sodobnejše delo. In še tisti, ki niso marali branja, so knjigo prebrali, tudi fantje. Že naslovnica je bila drugačna, sodobnejša.
