Ogenj, rit in kače niso za igrače
Nedavno je izšel 2. del knjige.
Če že knjige ne boste, preberite vsaj intervju:
http://novice.svet24.si/clanek/zanimivosti/5a0d9718eb4a8/seks-je-se-zmeraj-placilno-sredstvo
Meni pa tako jasno, zakaj je gospa začela pisati o odnosih in spolnosti med moškimi in ženskami skozi zgodovino in sem sočutna. Zato ker v 30 letih ni mogla moža pripraviti, da bi več govoril z njo.
Ali je lahko še kaj bolj bolečega za žensko, da mož spregovori v 1 letu toliko kot ona v 1 minuti?
Meni to pove, da je z njim bila ponižana in nesrečna in je verjetno tudi sama trpela v njuni spolnosti, saj se ne pogovarjata. Lahko se nanj zanese, a tak molk pa je njegovo hudo psihično nasilje!
Intervju je res dobra reklama, enako je bilo za prvo knjigo. Prvo sem prebrala, dosti kasneje kot je izšla. Morem reči, da me je malo stvari presenetilo, mogoče tisto s pipcem, pa še kaj, ker če je kdo bral drugo literaturo tistega obdobja, sploh tujo, bi lahko videl, da so zgodbe povsod po svetu več ali manj enake. Opisi pa dajo slutiti kaj se je dejansko dogajalo.
Tako tudi danes ni drugače, ne pri nas ne drugje. Z izjemo muslimasnkih držav, ker je to še bolj prikrito, skrito, pa še od tam prihaja v zahodni svet poročilo tega kar dogaja, tudi s strani moških pisateljev kot Khaled Hosseini in drugih.
Torej, gospa je popisala naše okolje kar je ok, a tople vode ni odkrila. Ima pa vsaka družina ”črno ovco”, posebneže, prestopnike, samomorilce in še koga.
Strinjam se tudi s tem, kar piše v intervjuju, da se moški pa tudi ženske niso spremenile. Se ne moremo, imamo to v genih zapisano. Ali drugače, smo isto sranje, le drugo pakovanje.
Ah, kje pa.Ona je tako živahna in gajstna ženska, pa dovolj samostojna tudi, da bi stokrat lahko živela sama, če z možem ravno ne bi mogla.Je pa tudi pametna in točno ve, da ji mož ne more vsega dati, kar bi si ona želela (in obratno!).
In ker je mož očitno dovolj dober mož, je njegova napaka (ali vrlina, kakor vzameš!) samo ta , da dosti manj govori kot ona.
Ona z njim sigurno ni bila ponižana in nesrečna! Ker bi že davno stvari vzela v svoje roke in odpeketala.
Doma imam prebrani obe njeni knjigi, prebrala sem intervju in vsak teden spremljam njene fenomenalne odgovore v časopisu Nedelo.
Pa ti?
Koliko njenega si že prebrala? Očitno nič, glede na zgornji post.
Imaš prav, nič nisem njenega prebrala, le kakšen intervju z njo sem poslušala, enkrat pa je nekje omenjala tudi molk njenega moža in sem jaz samo sklepala, da molčita. Veseli me, da jo ti boljše poznaš in da to ni res. Ne bi mi bilo prav, nikol mi ni prav, če kaki znani ljudje niso srečni.
[/quote]
Saj nikoli ne moremo biti vedno srečni.Moja prijateljica mi je pred leti rekla , da je v življenju tako, kot piše v Svetem pismu : enkrat pridejo suhe krave, drugič bolj debele.Tudi zaradi težjih trenutkov znamo potem dosti bolj ceniti lepe trenutke.
So – ali pa jih že zdavnaj ni več.Sicer pa – tudi danes živijo disfunkcionalne družine, v katerih je življenje katastrofa – dobesedno.O tem bi marsikaj znali povedati pedagogi, ki delajo v Domu Malči Beličeve, v prevzgojnih domovih, na Centrih, kjer delajo z rejniki, pa tudi vzgojiteljice iz vrtca in učiteljice v šoli vidijo marsikaj.Marsikaj pa je prikrito.
Vzgoja gre dostikrat iz roda v rod.Česar nismo dobili – ne znamo.Otrok, ki so ga starši zanemarjali, ponavadi tudi sam ne zna vzgajati, biti ljubeč , v sebi nima topline in nežnosti.
Da, o njej. Pa je pisala knjigo zaradi tega?
[/quote]
O njej?
Ne.O časih od leta 1900 naprej – do danes.O življenju, mišljenju ljudi in o odnosih.Vmes je vpletna nekoliko tudi svoje dojemanje tedanjega časa, česar recimo v knjigi Prvotno besedilo življenja Alenke Puhar – ni.V njeni knjigi je samo opisovanje življenja družin od leta 1800 do leta 1950…tam nekje.
In počnejo kaj? To kar so nekje recimo še pred 50 leti, to je izmenjavale novice, pletle zarote, šinfale, parčkale,…. pri vaškem vodnjaku 🙂
[/quote]
tega se pa dobro spomnim na vasi, pod edino lučjo javne razsvetljave, so se zvečer zbrale pod to lučjo v krog in se pogovarajle. Jst sem pa vedno neki uletaval v bližino, da slišm kaj govorijo, one pa, bejž se igrat z drugim otroci, kaj se tukej štuliš…., se pa spomnim, ko se je en mlad par priselil, pa je ta punca čez neki cajta tud med njih uletela, seveda je bila med ostalimi v krogu daleč najlepša, ker je bila toliko mlajša in se dobro spomnim, da jo je ta njen tip tako obdeloval, (kar je tud sam povedal nam, ki smo bili še otroc), da ni mogla več zdržat, ker jo je vse bolelo in je druge spraševala, kaj naj…, jst sem pa na vsak način hotel slišat, kaj bo senat žensk v naši vasi svetoval, hehe
O njej?
Ne.O časih od leta 1900 naprej – do danes.O življenju, mišljenju ljudi in o odnosih.Vmes je vpletna nekoliko tudi svoje dojemanje tedanjega časa, česar recimo v knjigi Prvotno besedilo življenja Alenke Puhar – ni.V njeni knjigi je samo opisovanje življenja družin od leta 1800 do leta 1950…tam nekje.
[/quote]
Torej, je vseeno, če jo poznaš ali ne?
in še kako resničen je, samo monklje tega ne bojo priznale:
“Tudi seks ni vedno krasen. Na začetku je božanski, ko si zaljubljen, poln adrenalina – ko se čustva umirijo, pa pride resničnost, ko se moraš malo potruditi. Takrat se začne daj-dam. kolikor ti daš meni, toliko jaz dam tebi. Ženske pa samo čakajo, da bodo dobile kavo v posteljo in na desetine romantičnih sporočil na dan. V resnici sodoben moški od ženske pričakujejo isto, kot je pričakoval njegov ded: da bo znala kuhati, pospravljati, da bo dobra v postelji in da bo imela otroke »pošlihtane«.”