Septembra beremo
V zadnjem času sem prebrala
Umetnost postenja uma (Jason Gregory) – toplo priporočam
Odkrivanje preteklih življenj (Atasha Fyre) in Neskončna modrost Akaških zapisov (Lisa Barnett) – teh dveh knjig nisem čisto razumela oz. nisem čisto razumela, kako za vragato izvajati, da prideš do nekega rezultata. V smislu, kot da sam sebi ‘naumiš’ (si izmisliš, ne vem, kako bi to opisala), kaj si bil v preteklem življenju.
Joe Dispenza: Postanite brezmejni
V septembru berem knjigo od Dispenze in vse je postalo smiselno. To knjigo popolnoma razumem, nekako sem se z avtorjem in njegovimi vsebinami že spoznala v knjigi Odvadite se biti to, kar ste.
Odlična knjiga, priporočila bi jo vsem. Staršem, starim staršem, starejšim, mladim, očkom, mamicam, vsem, ki se obremenjujejo s šolo svojih otrok, s tem virusom, tistim, ki se odločate za podjetniško pot, v glavnem vsem.
Knjige še nisem prebrala, sem v teku branja, ampak mi je do te 132 strani dala že ogromno. Verjamem, da bo tudi vam.
Ne vem, kako so v knjižnicah založeni s knjigo (ali se čaka v vrstah), jaz sem jo kupila na spletu.
Petra Soukupová: Morje
Zgodba o odnosih, čustvih, razmerjih več generacij nefukcionalne družine v preteklosti, sedanjosti, prihodnosti.
Sveže, intenzivno, vredno branja.
Češka pisateljica je za to knjigo prejela več nagrad.
več avtorjev. Zgodbe iz Kolumbije
Razne kratke zgodbe iz Kolumbije opisujejo različne like, kraje, obdobja, generacije, ki bi jih lahko postavili kamorkoli v realno življenje ali fikcijo.
Meni niso preveč sedle, le nekaj mi jih je bilo kolikor toliko všeč. Preveč filozofiranja in sanjanja, malo konkretnih dogodkov, skoraj brez dialogov.
Kakor sem se veselila prebirati zgodbe iz meni neznanega okolja, pa nisem našla tistega, kar sem želela.
Chris Carter:
1. Zli um
2. Na lovu za zlom
Zgodba govori o psihopatskem serijskem morilcu Lucienu, ki si je zadal napisti enciklopedijo umorov in vseh čustev, ki se mu pri tem porajajo.
V prvi knjjigi ga po naključju ujamejo, on pa želi govoriti le s preiskovalcem Robertom Hunterjem. Izkaže se, da je to njegov prijatelj iz študentskih let, preiskovalci pa se z grozo zavejo, da ubija že 25 let, ne da bi kdo vedel. Počasi jim odkriva vse svoje zločine, ob katerih gre vsem srh po telesu.
V drugi knjigi Lucien pobegne iz zapora in napove maščevanje Robertu Hunterju. Cela zgodba se vrti okoli lova na zločinca in umorov, ki jih zagreši med begom. Za konec se srečata Lucien in Robert sama in vprašanje je, kdo bo odšel živ. Ali sploh nobeden.
Obe knjigi sta sicer berljivi, a zelo, zelo preprosto napisani s skromnim besediščem, ki se v obeh knjigah vseskozi ponavlja. Na koncu postane vse precej enako in skoraj dolgočasno. Ne prenesem tudi dolgoveznega razlaganja dejstev, strokovnih izrazov in dogodkov, sploh če ni nobene potrebe po tem in če je vse jasno. Tako učiteljsko in pridigarsko se zdi. Nič ni prepuščeno domišljiji bralca oz. nastane vtis, da se bralca podcenjuje kot da je totalen nevednež, ki ga je treba izobraziti.
Poleg tega je prevod izredno slab in površen. Besedne zveze, fraze, pojmi, ki jih v slovenščini ne uporabljamo in so prevedeni dobesedno (kot Google translate). Obup. Pa bi se res dalo bolj potruditi. Druga knjiga je glede tega boljša, je pa res, da sta prevajali 2 različni prevajalki.
Mirt Komel: Medsočje
Domača kriminalka, ki to niti ni, saj se spogleduje z mistiko, fantazijo, ljubezenskim in družbenim romanom.
Zgodba govori o novinarju, ki pride v fiktivni kraj Medsočje na dopust po živčnem zlomu, tam pa se zaplete v raziskovanje umora mlade krajevne lepotice. Zgodba se venomer prepleta z mistično zgodovino kraja, ne manjka pa niti vložkov sodobne politične in družbene scene v Sloveniji. Konec je nepredvidljiv in presenetljiv.
Meni se je zdel roman izreden, čeprav je mestoma težko berljiv, slog pisanja pa počasen in umirjen. Stil pisanja z veliko podrobnostmi in razmišljanja, raziskovanja in vpletanja mistike me spominja na Murakamijevo Kroniko ptiča navijalca.
Vsekakor vredno branja, a oborožite se s potrpljenjem.