Kajenje

Sem kadilka in kljub temu, da sem že nekajkrat poskusila prenehati z kajenjem, vedno znova zaidem na kadilsko pot. Kajenje me moti že zaradi sodelavcev v službi, kjer nihče ne kadi. Zanima me če se je katera odvadila, kako…malce vzpodbude prosim

hvala

Katka, jaz ti na žalost ne morem kaj dosti svetovati, ker nisem nikoli kadila in tudi ne bom. Lahko ti pa povem izkušnje svojega očeta, ki se je zelo dolgo dolgo odvajal z vsemi mogočimi načini. Enkrat mu je celo uspelo, da je prenehal za eno leto, ampak je potem spet začel. Zares je prenehal šele, ko se je njegov način življenja korenito spremenil. Začelo pa se je z vspodbudami prijateljev in družine, ki smo mu iskreno hoteli pomagati, ker nam je bilo jasno, kako rad bi se kajenja odvadil. Začeli smo hoditi v hribe, paziti na zdravo prehrano, jaz sem ga prepričala, da je ponovno pričel s kolesarjenjem, ki ga je imel včasih zelo rad… Na začetku je bilo za vse zelo težko, ker smo kot familja bolj lene sorte, ampak je s stopnjevanjem kondicije vse šlo le na bolje. Oče je po cigaretih posegal vse redkeje in na koncu so se mu čisto zagabile. Zdaj nam je pa vsem strašno hvaležen, ker smo ga ves čas bodrili, čeprav smo se včasih tudi skregali, ko je bilo potrebno vzdigniti svojo leno rito iz kavča in se odpraviti ven na zrak 🙂 Tako so zdrave navade ostale, oče je zdaj v dobri formi – celo shujšal je in mislim, da mu cigarete res ne prijajo več. Moje mnenje je, da je potrebno nisto praznino, ki nastane ob prenehanju nečesa zapolniti, ker drugače bo slej ko prej prišlo nazaj. Navada je namreč železna srajca…

Katka, jaz ti res želim, da boš našla moč in prenehala. Poišči oporo v bližnjih, najdi si kak nov hobi, migaj… boš videla, da bo ratalo 😉

Jaz ne kadim od 9. 12.2002. Šla sem v anitismoking center na akupresuro. Ne vem ali je pomagala akupresura ali to da sem plačala. V glavnem je takole: prvi teden je ful hudo, potem pa je iz dneva v dan lažje. Še zdaj me včasih prime, da bi kadila, vendar kar lahko zdržim. Na žurkah pa pri kom potegnem kakšen dim in zaenkrat še vztrajam. Upam, da bom za vedno.

Jaz sem kadila ene 5 let po škatlico na dan, potempa sem nehala z danes na jutri. Hkrati sem si zastavila dieto in športni plan (čeprav nikoli nisem bila debela), da se ne bi poredila. vzrok:zgrabila me je panika, da bom pri 30ih že čisto zgubana in siva v obraz. No sedaj že 2,5 let ne kadim (nisem še 30 pa tudi zgubana ne). Imam pa res bolj svežo kožo, brez hec. Ko sem kadila, sem imela veškrat pozimi vnetje grla, odkar ne kadim, tega več “ne poznam”. Da ti o kondiciji ne govorim. Jaz dokler sem kadila enostavno nisem moogla tečt, sem imela problem z dihanjem. Sedaj pretečem 15 km brez problema in tudi več. V glavnem moje splošno počutje se je izboljšalo, kondicija in ten kože. Jaz mislim, da moraš kar nehat, iz danes na jutri. Svetujem ti tudi, da če recimo kadiš v kavarnah pri kavici, potem za nekaj časa kavarne, kafiče črtaš (to sem tudi jaz storila) in sploh ene pol leta zvečer nisme hodila okrog, zaradi skušnjave. Sedaj gream komot na kavo, zvečer ven in me ne pramami, zakajeni prostori (če ni preveč) me ne motijo niti me ne zavedejo. Pregrešila sem se menda v prvih 3 tednih ene 2x, drugega cigareta nisme mogla skaditi do konca. Danes mi sploh na misel ne pride, da bi prižgala in smešno je to, da se mi sploh ne “zalušta”. Rada bi pomagala in prepričala fanta, ki tudi že kadi celo večnost, a mi ne uspeva, se bo moral sam odločit, pa ne zbere ta prave volje.
V glavnem, vrži cigarete vstran, pa šport in močna volja. Misli na zdravje in lepo kožo brez gub. Cigareti so “proizvajalci zgubane, postarane kože št. 1.
L.P- E

Žal jaz ti pa tukaj ne morem pomagati, ker sem tudi jaz kadilka. Tudi mene moti ker v službi samo 3 kadimo in mam občutek, da zelo smrdim. Mam vse pripomočke vedno sabo, osvežilne robče, deodorant, žvečilne, osvežilec ust itd. Zoprno mi je, a se ne morem odvaditi pa še torbice moram vedno kupovati velike, da vse pripomočke lahko nosim sem in tja.-).

Srečno pri odvajanju upam, da bo tebi uspelo, meni ne.

Lp, KlaRa

Čiki so šit! Jaz sem nehala 02.07.2003. Ne bom rekla, da za vedno. Bila sem noseča in sem nehala. Ni mi pasalo, zato sem nehala. Ne zato, ker sem si želela. Sem si že kdaj prej tudi želela, pa ni in ni šlo. Vse mi je uspevalo v življenju (sem bik po horoskopu), s trdo voljo seveda. Čiki pa ne. Pokadila sem 2 škatli dnevno. Boss ultra lights. Ko sem kajenje opustila nisem kašljala. nič.

Ne znam ti nič pametega svetovati. Se strinjam s predhodnimi mnenji, da je potrebno zapolniti čas. In spremeniti način življenja. Vsaj za nekaj časa.

Mislim pa, da smo vsi, ki smo nehali kaditi le VZDRŽANI KADILCI in da pravi NEKADILCI so le tisti, ki nikoli niso kadili!

Z vsem srcem ti želim, da bi ti uspelo! jasmina

HI,

tudi jaz sem kadilka. Pokadim prbl. 1 škatlona dan. Hm, jaz zelo rada kadim, čeprav se ukvarjam tudi s športom rekreativno seveda. Moj fant se je odvadil kajenja jaz pa ne, se mi nekako ne da, uživam v kajenju … imam pa problem, ker imam januarja eno operacijo in dohtar mi je rekel, da se ne bi kaj afnala s cigareti. No in tako bo treba nekako nehati, da me potem ne bo zvijalo v bolnici. Sploh ne vem, kako naj se lotim, poleg pa se bojim še, da se zredim. Ja, res bo težko. Po mojem si moraš najprej v glavo dati, da ti ni treba kaditi in ne da ne smeš. Enostavno si ponavljaš, ni mi treba, xcigareti so fuj, imela bom gube … potem pa na kolo, aerobika … mogoče pa mi bo uspelo in tebi tudi.

Nehala na novega leta dan l. 2002. Kako: z lahkoto.

Še danes se mi zdi neverjetno. Prej sem kadila od osmega razreda dalje.
Vsak dan pokadila slabo škatlo (razen na kakšnih žurih, kjer sta šle tudi dve) ampak to zaradi velike samokontrole. Če bi kadila toliko kolikor mi je pasalo, bi bile tri škatle premalo. Nikoli nisem verjela, da bom kdaj sposobna prenehat kadit. Kajti: paradoks je bil v tem, da kljub temu, da sem se obupno slabo počutila, sem izredno rada kadila. Cigareto bi imela kar naprej v roki. Še med nosečnostjo se nisem popolnoma odpovedala tej razvadi. No ko sem pa rodila sem bila pa en teden v porodnišnici, kjer nisem mogla kadit pa potem tudi doma nisem, ker sem pač dojila. Tako sem prvi cigaret prižgala en mesec in pol po porodu – seveda ga nisem inhalirala. Potem sem pa kadila občasno, če je prilika nanesla…no in proti koncu leta je bilo teh prilik vedno več…za silvestra sem pa pokadila tri cigarete in jih tudi inhalirala…Kako mi je bilo slabo, dve uri nisem prišla k sebi. Za umret. Pa sem sama pri sebi sklenila, da bi pa poskusila nehat…to je bila idealna prilika…itak sem celo leto pokadila enega ali dva na mesec…se pravi, da se da zdržat (to je bilo moje razmišljanje). In sem z novim letom poskusila. Prvi dan je bilo hudi..pa še žurko sem imela doma…ampak sem zdržala in rečem vam, da nisem imela nobene krize, tud zredila se nisem. Prej je bil tudi to eden izmed vzrokov, da nisem nehala.
Sicer ne bom rekla, da mi prav nikoli ni prišlo na misel…ampak tako kot je misel na hitro prišla je tudi odšla. Ne upam pa si trdit, da nikoli več ne bom.
Želim si da ne bi, ker je moje počutje 1000x boljše.

Kadila sem pa skoraj 20 let.

Poskusite in veliko sreče…morda bi prišla tista fora prav, mislim, da je Trstenjakova: SAMO DANES NE BOM…..SAMO DANES::::

Lp Zala