je kupec res še kralj?

Neki post na forumu Starši staršem me je spodbudil k tem razmišljanju. Sama imam kar nekaj neprijetnih izkušenj s trgovci, saj se mi zdi, da se vedno bolj obnašajo, kot da sem jaz tam zaradi njih in ne oni zaradi mene.

Naj vam naštejem nekaj dogodkov, ki so se zgodili meni ali mojim znancem:
– v Merkurju: tašča je prinesla v zamenjavo blago in na koncu bi skoraj odšla brez njega in z zaračunanim tistim komadom, ki ga je vzela namesto tega (ista cena). Jaz sem na napako trgovko opozorila, ji tudi pokazala na napako na računu, vendar sem jo morala kar trdo prepričevati in ji dokazovati njeno napako. Na koncu ni bilo besede oprostite, ampak izjava, da bi bilo vse prav, če bi bilo po njenem.

– v Babycentru: Kupim blago, ki je bilo oznaženo kot v skupini izdelkov za popust z Babyklubom. Doma odkrijem, da cena ni bila znižana, nesem drug dan v zamenjavo. Tam izvem, da je bil ta izdelek v akciji prejšnji mesec in da bi JAZ morala vedeti, kateri izdelki so v akciji. Pokažem, da imajo še vedno napis o popustu in zopet izvem, da pač one ne morejo vsega tako hitro zamenjat (bili pa smo že 6-ti dan v novem mesecu). Ok, izdelek sem vrnila, denarja pa nisem mogla dobiti nazaj, sem morala vzeti drug artikel, besedice se opravičujem za napako, zopet ni bilo,…

– v Tušu: tast sreča na blagajni prijatelja in skupaj čakata v vrsti za plačilo. Tast plačuje in mu zmanjka drobiža. Ponudi večji znesek, pa bi mu trgovka vrnila denar, … vendar ne, ona reče tastu, da naj si od znanca sposodi 40 sit, ker mu ona nima za vrniti. Ok, s tem bi se še strinjala, če bi prošnjo oblikovala primerno, ne pa da svojo zahtevo izrazi tako neposredno.

Pa še nekaj je takšnih zgodbic, zanima me, če se dogajajo tudi vam.

Drugače sem zelo skulirana oseba, vedno si vzamem v obzir, da mogoče človek, ki je grob do mene nima dobrega dne, ali pa mu je šlo kaj narobe. Besedica OPROSTI ali SE OPRAVIČUJEM, bi očistila vse, te pa čedalje večkrat ni.

Baby center – jaz bi striktno zahtevala denar nazaj, drugače bi bila pripravljena poklicati tudi tržno inšpekcijo. Informacije na policah bi morale biti enake kot v sistemu, zato jim lahko sledi kazen.

Dolgo časa sem delala v lokalu in zame je bil kupec VEDNO kralj. Že od samega začetka sem dobila lekcijo od mojega šefa o tem, kako se mora ravnati s strankami (vedno naglas pozdravi, da vidi, da je opažen; vsako krivdo prevzami nase- stranka odide potešena in se potem tudi vrne, drugače pa se sploh ne vrne; da o prijaznosti sploh ne govorim)
Tudi sedaj v službi je zame stranka kralj – saj od nje molzem denar – in bog ne daj, da mi krava molznica usahne. Če se tega ves čas zavedaš, imaš potem problem, ko prideš v trgovino in se tam ne obnašajo tako.
Načeloma sem zelo strpna, če pa se je potrebno razburiti, mi pa tudi to ni problem.

Mnogokrat sem šla že nazaj in uveljavljala reklamacijo. Moj mož pravi – se ti pa da – da se mi zato, ker če nekaj plačam, potem hočem za ta moj denar tudi nekaj kvalitetnega prejeti. Tudi če so kaj komplicirali, sem vstrajala pri svojem in vedno dosegla svoje.
Saj trgovci točno vedo, da morajo sprejeti reklamacijo – toda pravijo: “Probati ni greh!” in marsikdo prej popusti pod vplivom trgovca.

Pa še en primeri iz Sportine – na deklaraciji ni bilo nobene oznake, da se hlač ne sme sušiti v sušilnem stroju, na hlačah pa so bili znakci, ki pa jih nisem gledala. Ko sem hlače oprala, sem jih vrgla kot vse ostalo v sušilca. In glej ga zlomka – etiketa na hlačah je na svetlih hlačah pustila črne fleke. Normalno sem jih odnesla nazaj in mi reklamacije niso hoteli upoštevati. Poklicala sem v upravo, jim razložila njihovo napako pri deklariranju in da ni moj problem, če oni ne znajo deklarirati. Inšpekcije tudi omenila nisem in so mi reklamacijo takoj priznali.

Skratka, ne dajte se! Kupec je kralj, ker ima on denar v denarnici! Prodajalci pa so v trgovini zaradi kupcev in ne kupci zaradi prodajalcev!

Humanic – svakinja kupila čevlje, naslednji dan odpadla peta. Tretji dan jaz odnesla nazaj, saj ona živi 100 km ven iz LJ. Kaj se zgodilo, vodja izmene pogleda čevelj, meni nič tebi nič začne nekaj mrmrati o moji telefonski. JAZ jo vprašam kakšne obcije mi nudijo, ona pa da bodo dali čevlje čevlarju popravit in da me v roku 8 dni pokličejo. Hvala bogu je bil z mano moj mož, ki je zaradi narave službe kar dobro podkovan z znajnem zakonov in o pravicah kupca. V primeru, da blago ni tehnične narave in ga kupec prinese nazaj v roku 8 dni, so mu dolžni v trgovini blago zamenjat, dati dobropis ali vrniti denar TAKOJ!!!! To je po zakonu. Moram rečt, da sva se kar pošteno namučala ( tudi s posledicami sva jih seznanila ), predno je ženska oz. njeni nadrejeni skužila, da naj se ne zaje… preveč. Na koncu nama je vrnila denar. Samo zračunajte kakšne stroške, da ne govorim o izgubi časa, ima človek, ki kupi čevlje v LJ, je iz Krškega, ko mu jih vzamejo v reklamacijo. Najprej 4.000 za pot, ko si jih pripeljal, potem še 4.000, ko jih preideš iskat…Da ne govorim o tem, da zalepljeni čevlji niso nikoli novi čevlji. Problem vseh ljudi je, da niso dovolj vztrajni. Vztrajati moraš na svojem. Zato vsakemu priporočam, da si prebere zakon o varstvu potrošnika.
Katarinica, za v bodoče, da boš vedela, ko boš splet prišla v baby center. Blago ti morajo prodati po tisti ceni, ki je označena na polici. Zaradi mene imajo lahko 100000000 v računalniku drugo ceno, te jaz ne vidim. In tu gre za ZAVAJANJE KUPCA!!!! Trgovke so pa zato tam, da poskrbijo, da ljudje niso zavedeni in oguljufani. Na koncu so tam zaradi nas in tudi njihova plača je odvisna od nas.

Kr mal preveč sem se razpričala, moram nehat, ker imam že previsok pritisk, te zadeve me namreč močno pogrejejo,

Lepo praznovanje novega leta in čim več uspešnega nakupovanja v letu 2004!

Samo vprašam vas kaj bi si mislili o ljudeh ki ukradejo npr. 2 jajci (kokšji) iz škatle. Pa ne mi pridigat. Delala v živilski trgovini in monogokrat smo pri pregledu če so jajca še cela v hladilniku v škatli opazili da jih v vsaki škatli nekaj manjka. Po opazovnju smo prišli do tega da taka dejajnja delajo pretežno starejši ljudje. Zatorej če je kateri manjkalo kakšno jajce v škatli ga niso prodajalke vzele ven amapk so ga ukradli. Najbolj je da še posebno starejši ljudje mislijo da dobiš v trgovino jajce direkt izpod kure vsak dan amapk ni tako, zaloga se oblnavlja tudi 14 dvenvo odvisno od velokosti trgovine. Pa Šušmarjenje prodajalcev tudi ni izključeno ker jim to naročijo nadrejeni.

Se čisto strinjam z vsemi odgovori. Kupec ima za svoj denar, ki ga pusti v trgovini pravico “tečnariti”, saj ga koneckoncev prisluži.

Pa še dva primera iz mojih izkušenj:
Prvi primer je iz trgovske branže, a ne pri nas. Iz Amerike, saj smo tam živeli nekaj časa. Tam je kupec res kralj-sploh zato, ker so Američani glede tega zelo zahtevni in “picajzlasti”-za vsako malenkost se stranka lahko pritoži, zahteva šefa, delavci pa tudi dejansko letijo iz služb zaradi svojih napak. A se to zelo redko dogaja. Njihov sistem ne dopušča take blamaže in nesramnosti. Da ne omenim samo tega, kako ti trgovci lahko polepšajo dan, ko se sami ponudijo, da ti nakupljeno odnesejo do avtomobila, pripeljejo zastonj na dom, pa če ti slučajno kaj pade na tla in se razbije, ti takoj zamenjajo-brez besed na njihove stroške. Si samo predstavljam, kako bi pri nas obtoževali, češ sami ste krivi, če vam je dol padlo….Pa če kupuješ stvari (npr. sadje, zelenjavo) na zabojčke, ti potem zraven zastonj ponudijo določene artikle-pa preverjeno niso vkalkulirani v ceno kupljenega. Ja, slovenski trgovčki bi se morali izkušnje nabirati tudi izven slovenskih plank! Pa tudi malo drugje garati, pa bi videli, da se tukaj sploh preveč ne pretegnejo za zasluženo. V tujini marsikje ni možno tako svobodno malicati in kaditi čik za čikom kot pri nas!

Drugi primer pa ni trgovski, ampak frizerski. Pred leti, ko sem še hodila k frizerjem, me je skoraj do bruhanja pripravil sledeč dogodek. V salonu, ki je v bližini doma upokojencev, so delale 4 frizerke; 2 starejši in 2 malo mlajši. Dve frizerki sta se kar malo slinasto prijazno “trudili” s pričesko starejše gospe, ji govorili, kako ji pristoji, pa kateri lak bi morala pri njih še kupiti…No, gospo sta obdelali, ji prodali tudi lak za lase, ona pa je v žep vsaki še stisnila po 1000 SIT. Ko je odšla iz salona, se je pa pričela debata v stilu: “joj a si vidla, kok tej stari smrdi ji iz ust! Jst jo morm 2x na mesec vohat! Pa kok ma mastne lase. Upam, da se ne bo kmal spet prmajala!” Mislim, packe, nemarne! Ko jim je pa tringelt stisnila v žep, se jim je pa kar iz ust cedilo od prijaznosti!! Se prav vidi, da frizerska poklicna 3-letna šola ne nauči svojih varovancev osnov bontona in lepega obnašanja. Jim manjka vsaj eno leto izobrazbe na ta račun!! Pa ne mislit, da so izjeme-frizerke so že od nekdaj znane po tem, da so lokalni radio-vse vedo o vsakemu. Zame so te samostojne podjetnice čisto vse enake, pa ne samo na podlagi te izkušnje!!

Lepe praznike,

Avia

Nakupovalka, hehe, tvoj moz naj si se enkrat dobro prebere zakone. prodajalec v trgovini ni dolzan vrniti kupnine, blaga, karkoli, v roku osmih dni od prodaje. gre izkljucno za dobro voljo;-)

ups, ker zakonov ne gre jemati povrsno naj se povem, da prodajalec ni dolzan vrniti nicesar, CE ne gre za stvarno napako! malce sem se prenaglil. imam zadnje case vse vec dela in prerekanja s pametnjakovici in kvazi-odvetniki

Guiness, najbrž se hecaš… Zakon je tu zelo jasen in nedvoumen.
Moj primer iz Megastore outleta: na brezrokavniku je bil kartonček z napisom, da ti na blagajni dajo na blago 30-odstotni popust. Prodajalka reče, ne, na to firmo dajemo 20-odstotnega. Rečem, da je na vseh izdelkih te firme kartonček s 30-odstotnim popustom. Ja, to je pomota, jaz imam v računalniku tako in tako. Gospa, ampak na blagu je pa drugače, to ni v redu, če vas dobi inšpektor… Se ne pusti. Šlo je samo za 500 tolarjev, drugače bi bil moj ton drugačen.
Na koncu mi eno od stvari pritisne dvakrat, znesek je previsok. In potem spet deset minut motovili, da mi naredi nov račun.
Drug primer iz Merkurja na Viču: na lesenih tlakovcih je cena 1.400 in nekaj. Pridem na blagajno, mi zaračuna okoli 1.600 po komadu. Stara cena je bila akcijska in je niso popravili. Sem povedala, da me to ne zanima, jaz sem prišla dan prej tlakovce pogledat, se pomenila s prodajalcem, ki ni nič omenil kakšne drugačne cene, doma smo preračunali, koliko bo to koštalo, ali je cena ok, naslednji dan je bila ista cena, torej… Tip vztraja. Sem rekla, naj pokliče šefa ali kogarkoli. Ja, nikogar več ni (ura je bila 13.00). Pogrelo me je pa tako, da ne morem povedati. Na koncu sem zagrozila, da bom vztrajala in nekoga že dobila, da mu povem, kakšne cene imajo na artiklu in kakšne potem zaračunajo, pa se je takoj dalo zmenit za tisto ceno, ki je bila, kar se mene tiče, prava cena.
Trgovina Kokoška: zelo zelo dragi copati so se raztrgali prvi dan uporabe. Prodajalka palamudi in reče, da je treba priti, ko bo tam šefica (že to me pogreje – reklamacije bi morali znati reševati vsi prodajalci, ne pa samo neki skrivnostni nadprodajalci z nezemeljskimi pristojnostmi). No, šefica je potem brez kakšnih komplikacij izdala dobropis. Meni se je fržmagalo že to, da takšne banalnosti ne more opraviti prodajalka.
Pa še pozitiven primer: trgovina Kara na Vrhniki s čevlji – podplat copatov se je po dveh dnevih odlepil. Zamenjava z opravičilom. Javor: precej draga kuhinjska miza je imela točno na sredini grdo udrtino. Na zamenjavo je bilo sicer treba čakati nekaj mesecev, ampak so zamenjali (čeprav so mi v trgovini rekli, da ne bo šlo, da smo mizo najbrž sami udarili – na sredini bolj težko, pa tudi miza je bila tako težka, da bi uničili pol stanovanja, če bi kam padla, a so bili vsaj tako fer, da so reklamacijo posredovali tovarni. Trgovina je bila Dom Oprema na Vrhniki – če bi bila to kaka večja trgovina, bi se najbrž ubrisali pod nosom).
Kar se pa dražjih stvari tiče, sem se pa odločila, da raje kupim dobro robo, čeprav je nekaj dražja, in je potem mir.
Naj poskrbijo, da bo vse, kot mora biti, pa ne bomo težili.

Guiness, predno začnes dajati kakršne koli pripombe na poznavanje zakona o varstvu potrošnika ( predvsem 37. člen )si ga preberi, predvsem pa ga razumi!

http://www.sigov.si/uvp/zakon/vi.htm

37. člen
Potrošnik ima v prodajalni, kjer je bilo blago kupljeno, ob morebitni napaki na blagu pravico zahtevati, da podjetje blago z napako zamenja z novim brezhibnim blagom ali vrne plačani znesek ali odpravi napako na blagu ali vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako.
Če je napaka očitna, mora potrošnik zahtevo iz prejšnjega odstavka sporočiti podjetju v osmih dneh po prevzemu blaga, pri drugih napakah pa v enem letu po prevzemu blaga.

Lani sem dobila iz Merkurja njihovo reklamo, saj jo vsi poznajo, tisto zeleno rumeno brošurico, kjer so slikce in zraven znižane cene. V oči mi je padla kopalniška tuš pipa, znižana za cca 5000,00 sit. Odgovarjala mi je in takoj sem šla v Merkurjevo trgovino. Vzela sem tisti pipo, na kateri je bilo stvarno napisana nova, znižana cena. Pri blagajni mi je blagajničarka dokaj osorno rekla, ne ta pipa pa ni znižana, je bila pomota tudi v reklami!
Zahtevala sem poslovodkinjo. Ta je bila trgovka, ki so ji trgovske uzance poznane. Rekla je nekako takole: “Kupec se zanese na našo reklamo.Krivi smo sami, če nismo umaknili pravočasno artikla iz prodaje. Gospe zaračunajte pipo po ceni, ki je v reklami!” Blagajničarka je bila zelo jezna (name in na poslovodkinjo) rekla je, da bo to šlo od njihovega dohodka in mi še celo ni vrnila 5 sit drobiža s pripombo: Saj ste tako profitirali! Tako sem bila presenečena nad vsem skupaj, da sem ji, normalno, pustila tistih 5 sit. Če bi bila bolj pametna ji zaradi njene pripombe tudi tistih 5 sit ne bi pustila! – Zato pravim – ne dajte se kupci! Imate vedno prav!
Korajžno nakupovanje v letu 2004!

Čeprav je res, da je običajno v takih brošuricah ali letakih (ponavadi kje zadaj) napisan stavek: Pridržujemo si pravico glede morebitnih napak! -ali kaj podobnega. S tem se firme zavarujejo pred takimi nevšečnostmi.

Živim z frizerko in lahko ti povem, da se precej motiš.
To če si čenča ali ne je stvar predvsem karakterja in ne izobrazbe!!!
Se pa strinjam, da vas je dosti opravljivk in čenč, vendar nikakor samo med frizerkami, ampak vam je nekaterim to pač “položeno v zibko”.
Izobrazba do neke mere vpliva na te reči, vendar ne odločilno.
Poglej si debate na starši-staršem in videla boš o čem govorim!

Poznam veliko “fah” idiotov in opravljivk in opravljivcev z končano fakulteto!

Vi, ki ne znate druga kot samo obirati in žaliti trgovce vam želim, da bi samo en dan prevzeli njihovo delo, takrat bi spoznali kako se vedete Vi do njih.

Prijazna beseda vedno prijazno besedo najde, če pa te kupec namesto prijaznega pozdrava nadere za prazen nič, potem ne moreš to v nedogled prenašati. To, da se prodajalka na blagajni zmoti bi se lahko zgodilo tudi vam, če bi vas 3 stranke naenkrat nekaj spraševale. Nihče ni nezmotljiv, tudi Vi, zdravniki in še mnogi delate napake, pa o njih ne razpravljate na veliko. Da o kraji, lomih, razmetavanju blaga in kako ravnajo kupci z zelenjavo sploh ne govorim.

Kupci se res obnašajo kot kralji in to tudi jasno povedo in grozijo. Kaj pa smo mi tlačani ali roboti, da bomo večno prenašali žalitve in grožnje, češ “Vi ste lahko samo še danes na tem delovnem mestu, jaz pa bom še vedno stranka” in to samo zaradi opozorila, da je trgovina že zaprta.

Zaradi popustov pa vam dam čisto prav, takšna cena kot je na plakatu ali na artiklu se naj tudi plača.

Prijazna beseda ne najde vedno svojega prostora. No, nekateri trgovci so v redu, če že niso prijazni, so vsaj korektni, veliko preveč pa jih je še vedno nevljudnih, vpričo tebe se na glas, prek stalaž pogovarjajo o intimnih zadevah, tebe pa niti ne pozdravijo, na blagajni se zdaj šele počasi uveljavlja dober dan, ponekod se ti po nakupu niti ne zahvalijo, ko ti pokažejo blago, se jim povesi surla, če ga na licu mesta tudi ne kupiš, slinijo se okoli tistih, od katerih si obetajo večji nakup, tiste, ki se jim pa na prvi pogled (ne vem sicer, kakšna merila uporabljajo za svoje ocene) ne zdijo bogve kaj, pa na hitro odpravijo. Nekateri te celo gladko tikajo (ko sem kupovala AVTO) – tega jaz ne naredim nikoli, čeprav vidim, da je prodajalka ali prodajalec samo na delovni praksi. Striktno vikam.

Ne, mislim, da se motiš. Če kupiš premajhne čevelje, ti jih zamenjajo, a ne? Ali premajhna oblačila za otroka? To ni stvarna napaka, ampak tvoja napačna presoja, pa blago vseeno zamenjajo. Nisem sigurna, ampak mislim, da ti blago morajo zamenjati, tudi če se preprosto premisliš, ker ti iz tega ali onega razloga ne ustreza.

Draga Lina. Glede na to, da sem jaz avtorica prvega posta, bi rada, da le tega še enkrat natančno prebereš. Jaz tudi vem, da imajo trgovci zaradi 1000 in ene stvari lahko slab dan. Vem, da smo vsi zmotljivi. Ne razumem pa, zakaj potem, ko uvidijo svojo napako, ne rečejo “se opravičujem”. Tudi moj primer, ko je trgovka rekla tastu, naj si sposodi denar od prijatelja, ne bi bil nič napačen, če bi razložila situacijo in lepo naslovila prošnjo, ne pa podala tastu ukaz.

Stvar je v posredovanju. Ko sem delala na mestu, kjer sem čez dan obdelala sicer po telefonu tudi 700 strank, sem tudi jaz delala napake, saj jih vsi, konec koncev. In če je potem klicala stranka nazaj ter mi povedala, da sem posredovala napačno informacijo, sem se ji vljudno opravičila in ji nudila tudi kakšno bonus informacijo. Tako pač je. Zadovoljen kupec je tudi bodoči kupec. Drugače pa 3x premisli, preden se bo zopet odpravil k takšnemu trgovcu.

Srečno!

Mam nekaj primerov.
Sestra je v Nami kupovala neko igračo. Ko je prišla na blagajno, je bila cena na računu za 600 SIT večja, kot na izdelku. Ko je to omenila prodajalki, se je šla prepričat, ji iz blagajne vrnila razliko in rekla, da bo to krila tista, ki je narobe numerirala. Pohvalno, kajne?

Pa še ena iz Intrespara. Z možem prideva na blagajno pa mu ba karica ne potegne. Trgovka jo dobesedno vrže na put z izgovorom, da ne potegne. Niti odrezka nama ni pokazala, pač pa naju je gledala z viška. Ja, res ne zgledam vedno urejena – super damica, koli katere bi se vsi slinili. Pa mož potegne ven drugo kartico in jaz se po tihem jezim. Pozneje mu rečem, a se nisi mogel malo razkurit, saj jim vendar tam vsak mesec pustiva zajeten kup denarja. Sama kriva, kajne?

Pa še o frizrekah. Res jih je večina groznih opravljivk. Ena takih je moja sestrična. Moja frizerka pa je kul. Ne raznaša čvek naokoli, pa še frizuro naredi, kot je treba.

Lp

Suzana

Aja, Lina, ti pa dam čisto prav, da bi bili lahko VSI ljudje med seboj bolj vljudni in prijazni, tudi kupci do prodajalk. Obratno pa seveda tudi, in to ne bi smelo biti odvisno od višine njihove plače (tu 100% sočustvujem z njimi).
Suzana, to s karticami pa mene dvigne do stropa. Na banki sem se dala v ta namen podučiti, kako in kaj. Skratka, prodajalkam in prodajalcem bi moralo biti takoj jasno, v čem je fora, odvisno od izpiska. Če piše Avtorizacija zavrnjena, pomeni, da si prekoračila limit, če pa piše, Transakcija ni uspela (ali nekaj takega), pomeni, da je napaka na zvezah in plačilo ni izvedljivo (večinoma zaradi sesutja sistema), če pa piše Vzemi kartico, te pa mogoče res lahko pogleda zviška, ker to pomeni, da je bila kartica preklicana – najbrž s strani pravega lastnika, ker jo je izgubil ali mu je bila ukradena in si res lahko sumljiva. Ts, ts. Ampak meni se je to zgodilo z mojo lastno kartico, ker je bila pomotoma preklicana nekje na mednarodnih zvezah in so na banki kar nekaj časa zatrjevali, da je vse v redu, potem pa so le izsledili, kam so leteli moji podatki in ugotovili, kako in kaj. Hvala bogu se mi je to zgodilo v bližnji trgovini, kjer me prodajalke poznajo.
No, ona v Sparu s svojo plačo seveda nikoli ne zaide v težave, ker je limit na kartici (recimo eurocard) ponavadi 100.000 sit, ona pa niti toliko plače nima 🙂
Malo sem zlobna, a tudi meni se je to že zgodilo in me je zelo pogrelo.

čvekač,

če leti tvoja replika na moj post, ti odgovarjam sledeče:

Imaš pač srečo, da živiš skupaj z ” neopravljivo in profesionalno frizerko”. Jaz in še kar nekaj mojih prijateljic jih namreč do sedaj še nismo srečale. Pa nismo nikakršne presrane, čenčave babe, ki mislijo, da za plačilo pri frizerju lahko vzamejo pod drobnnogled tudi njihovo obnašanje. Jaz sem-hočeš nočeš- morala poslušati to opravljanje! Oprostite tiste, ki se boste morda počutile prizadete, ker ste v isti profesiji, vem da ste tudi take, ki korektno opravljate svoje delo. Vendar po pribl. 5-tih lastnih izkušnjah ne morem trditi, da so vse frizerke korektne in profesionalne pri svojem delu!

Sicer pa, čvekač- lahko priznaš, da tvoja žena nikoli ne dobi nagradnega “tringelta”, kljub temu, da je za opravljeno storitev stranka plačala polno ceno?
Moti me le to, da če frizerke dobijo “tringelt” v žep, naj pač neokusne in nesramne komentarje zadržijo zase, ne pa da pred ostalimi strankami (!!) opravljajo stranke, ki so odšle iz salona. OGABNO! To se mi je zgodilo v 3 različnih salonih. In zato pravim, da jim manjka eno leto izobrazbe na ta račun-to ni samo karakterna lastnost-to so osnove bontona in olike, obnašanja do soljudi.

Avia

čvekač,

pa še nekaj sem pozabila: praviš, naj si grem določene stvari pogledat na forum Starši – staršem, bom že razumela, kaj so to babje čenče… Ja, očitno ti in tvoja frizerka še nimata svojih otrok, ker bi potem malo drugače gledala tudi na ta forum, ki nudi marsikateremu staršu ogromno podporo in rešitev. Kljub občasnemu “čenčanju”. Sama imam že tri majhne otroke, pa še vedno kaj koristnega izvem na tem forumu. Nekaterim se zdi pa smešno, če kdo tam kaj preveč “čveka”. Veš kaj, verjetno tvoja mama ni imela možnosti uporabe takega foruma, ko se je soočala s problemi v času tvojega odraščanja-od plenic naprej…

Avia

Jaz bi dodala samo to,da ljudje sploh niso več tako prijazni in tolerantni kot včasih.Predvsem na javnih prostorih (tudi uradih,trgovinah…).Mislim,da bi se to moralo bistveno spremeniti glede na to,da ti greš v trgovino zapraviti denar in jim s tem delaš dobiček.Jaz osebno hodim samo v trgovine, kjer so prijazni pa ne mislim s tem, da mi morjo kakorkoli pedenat,dosti je že nasmeh in pozdrav .
Pred kratkim sem imela podobno izkušnjo z INTERŠPAROM v Velenju.Že prej sem klicala dol ,če imajo en radio točno povedala barvo,točno oznako ,skratka vse inf.,ki so potrebne.Trgovka mi je zagotovila ,da tak radio imajo in da lahko pridem(celo rekla je da jih imajo več 3 ali 4).No in potem se jaz peljem v Velenje iz” Raven na Koroškem” pridem dol ,radia pa nikjer.Trgovka s katero sem govorila je bila takrat ravno na malici,tako da…Se je pač zmotila,ker je bil en radio res tam vendar ne s točno takšno oznako.Kaj češ potem.