Moški v precepu

Napisal bom svojo zgodbo (kratek povzetek), pa bi želel mnenje, pa brez kakih žaljivk!

Moja življenje je recimo dokaj solidno, če lahko rečem zelo zadovoljivo glede na stanje pri nas.
Po razpadli zvezi (zakonu), v katerem sta se rodila dva otroka, sva se z bivšo odločila, da greva vsak po svoje, saj na najino žalost sva ugotovila, da nisva bila nekak kompatibilna in se nisva razumela, ter je prihajalo, do neprestanih nesoglasij, prepirov in pač vsega, kar se dogaja, ko se stvari začnejo hudo lomit. Ločila sva se, skrbništvo je zahtevala ona in pač sva otroka si delila kot sva zmogla uskladit z najinimi službami. Po tej izkušnji, ki sem jo dal skozi, sem redko se želel zaplesti s kako žensko za resno zvezo. Pač tako se je hotelo in vse kar sem prej pogrešal v zakonu, kar nisem mogel dobit od nekega razumevanja, topline, ljubezni, sexa,…..sem naletel na žensko, ki mi je vse to znala ponudit in mi dat. Sprva nisem vedel, a je to resnično in možno, ter sem nekaj časa glede tega celo dvomil, nato pa sem videl, da je res taka, kot bi si želel. Bila je po vrh vsega zelo temperamentna, dobrovoljček po naravi, a žal bila je precej oddaljena od mene. Pri naju je bila največja težava kilometri. Bila je tudi sama mamica z dvema otrokoma, a to me ni motilo, saj je tud moje otroke sprejela zelo lepo in tudi otroci so njo. Kljub kakim muham, ki jih je imela moja bivša, je kdaj potrpela in rekla pusti bo že bolje, če (ko) dobi novega. Kdaj je pa tud brez dlake na jeziku mi rekla stvari, ki pač so jo motile, a priznam, da sem tud sam kdaj stvari raje pustil in napravil, sam da sem pred bivšo imel mir, čeprav sem kdaj njo prikrajšal za marsikaj (redko se skregala). Po najinem dolgem intimnem prijateljevanju se je pa zadeva dotaknila največjega problema, kaj narediva? Bi se preselil ti k meni ali se jaz z otrokoma preselim v tvoje kraje? Bolj, ko sem začel o tem premišljevat, bolj se mi je vse skupaj zdelo nemogoče in nerešljivo. Da bi sam se preselil in zapustil svoja dva otroka in jih videl, kadar bi jih pač dobil se mi je zdelo nesprejemljivo. Da bi se ona preselila k nam, sem videl sliko kako bi njena dva otroka trpela, saj so iz drugega konca Slovenije in je že dialekt težava, da bi jih zbadali in vse kar pač pri mladostnikih se zgodi. Naslednja težava je bila tud njena služba, saj svojo za nedoločen čas bi morala pustit in si iskat neko novo službo, sploh na našem koncu, kjer jih ni. Videl sem samo kup težav in res nič kaj pozitivnega ni bilo v mojih mislih, razen nje in vse kar je znala ponudit. Nato pa je nekako vse skupaj bilo tolk daleč, da sem sam izjavil, da ne vidim smisla, da sva skupaj, saj nekak ne vidim v tej zadevi neke rešitve. Sprva je bil šok za enega in drugega in rekla mi je, premisli o vsem, jaz ti ne bom nič rekla in silila, ampak je na tebi, da se odločiš in poveš. Sama vem kaj si želim in to si ti. Ne morem opisat občutka kako hudo je bilo, niti ne vem, če mi je bilo tako hudo, ko mi je zakon razpadel v katerem sem imel dva otroka. Naslednjič, ko je prišla k meni, je zahtevala nekak odgovore in moj odgovor je bil, greva raje vsak po svoje, kot da tebi in tvojim otrokom uničim življenje, ker sam se ne bi rad preselil v tvoje kraje. Rekla je, če je to to, pol prekiniva vse stike in pač ne želim, da me kličeš, pišeš. Nočem nič, kar je s tabo povezano, ker bi me samo še bolj bolelo in te ne bom mogla prebolet. Ne morem pozabit tistih solz in ko se je odpravila proti avtu, sem rekel, če jo lahko stisnem je rekla ne, nikakor! To je bilo zadnje najino dejanje in jaz sem spoštoval njeno željo. Bili so dnevi, ko bi se usedel v avto in se odpeljal k njej, pa poklical in rekel žal mi je za vse, samo moje temne misli so bile močnejše in nisem želel, da bi še bolj trpela kot je.
Po tem sem nekaj časa bil sam, se družil s prijatelji in prijateljicami, nato pa sem si rekel življenje gre dalje. Spoznaval sem take in drugačne ženske, kake so bile samo za avanutro, kake pa tud mal dlje so trajale, kot neke kratkotrajne veze. Samo nobena ženska me ni pritegnila, da bi rekel, da je tista, kar si želim, da bi imela. Ene so imele tisto nežnost, a v postelji je bila polomija. Kaka je bila mal boljša v postelji, pa slednjega ni imela. Celo na gospodovalno sem naletel, ki je bila precej podobna moji bivši ženi in sem rekel, čim prej stran od tu. Tu pa sedaj je bistvo vsega, kar bom napisal in se dotaknil mojega problema.
Minilo je več kot tri leta in jaz te ”moje deklice” nisem pozabil, čedalje bolj pogosto se mi vrača v misli in dobesedno hrepenim po njej. Da ne rečem, da me čedalje bolj morijo misli, da sem imel tisto ta pravo žensko in jo izpustil iz rok. Očitno je življenje tako hotelo in sem po nekem naključju naletel na najino skupno prijateljico. Povabil sem jo na kavo in sva vrgla eno debato, no bila sva kar dolga. Nisem mogel mimo vprašanja in jo povprašal kako je najina prijateljica (”moja deklica”)? Odgovorila je nekak gre, slišiva se kar pogosto, vidiva pa bolj po redko, saj ima dosti obveznosti in pač se je težko uskladit. Še vedno je sama in po vajinem razhodu je rekla, da se ne želi več v resne zveze zapletat, ker pač to ji očitno ne gre od rok. Sam pa če, je imela kako avanturo, sam to je bilo to in dlje ni šla. Nato sem ji rekel kako se ji zdi, če bi jo poklical in jo vprašal sam kako je? Bil sem odkrit in tako kot tu, tudi njej povedal celo zgodbo in ji rekel, da se zavedam kaj sem imel in kaj sem izgubil. Rekel sem, da me zanima in si jo res nekak želim, neprestano se mi mota po glavi. Nato je prijateljica odgovorila: ” Nič kar je bilo v povezavi s tabo ji nismo omenili in govorili, ker nas je prosila, da tako naredimo.” Potrebovala je precej časa, da se je sploh pobrala. Če te zanima kaka bi bila njena reakcija, ko ji omenim, da jo pozdravljaš, dobro veš, da me lahko tud napade, če sem dementna in ne vem kaj nam je rekla. Lahko pa, da bo tud tiho in poslušala ali pa celo kaj vprašala. Ne vem kaj bi ti rekla. Nočem in si ne želim, da na račune tega, trpi najino prijateljstvo. Pač sem odkrita in spoštujem njene želje. Dobro jo poznaš in veš, da je izjemna oseba in temperamenta. Ti sam jo najbolje poznaš, če bom pa kak namig dobila ti pa sporočim. Sicer pa zakaj te spet sedaj zanima? Veš dobro kaj vaju je ločilo in ne razumem zakaj bi ti imel neko željo bi z njo? Rekel sem, da skozi čas vidiš svoje napake, ki si jih zagrešil in so se ti nekatere zdele nerešljive, sedaj bi drugače postopal. Otroke vidim in jih imam, samo otroci so in odrastejo, ter odletijo iz gnezda staršev, mi pa ostanemo sami. To je sedaj nekaj, kar mi je bolj jasno, kot takrat. Nasmejala se je in odšla sva vsak svojo pot.

Zanima me vaše mnenje. Kaj bi vi naredili na mojem mestu?
Jo poklicali, čeprav reskiram, da me skensla?
Jo kar obiskali?
Pustili, da ta prijateljica potipa kaj pa kako je, čeprav mi je jasno dala vedet, da raje ne?
Ali jo pustim na miru in najini življenji gresta svojo pot? Mi je hudo, samo sam sem si jo zakuhal.

Pojdi tja.Pogovor na 4 oci si zasluzita oba.Razlozi oziroma povej, tako kot si napisal tukaj.Jaz te razumem in upam, da bo tudi ona razumela to tvojo odlocitev takrat.Vcasih preprosto ni pravi cas..zal.Nimas kaj izgubiti.Tudi, ce te zavrne, bos vsaj vedel in bos pac sel naprej.

a si dedc al nisi? če si, kaj misliš, da bi bilo najbolje narediti?

Jaz bi jo poklical, obiskal in celo ločeno /vsak na svojem/ živel z njo.
( v kolikor bi tudi ona hotela)
Čas in spreminjajoča stvarnost vanj bo tudi fizično združila.

odreži si curaklja, ker ga ne rabiš, žensko pa pri miru pusti, da si najde enega normalnega tipa, ki bo vedel ali hoče normalno partnerstvo ali ne, ne pa da se po TREH LETIH (what the fu*king hell???) še vedno ne znaš odločiti in iščeš podporo na forumu za svoje bedne odločitve, vabiš kolegice na kavo, ker nimaš dovolj jajc, da bi jo sam vprašal in pišeš kilometrske “kratke povzetke”, kjer opisuješ, kakšna budala si.

hvala ku*cu, da naravna selekcija deluje in se nista razmnožila, da bi se morali še ostali ukvarjat s takimi primerki.

Sam vem kaj bi bilo za napravit, pa vendar nočem ji neke nevolje ali trpljenja povzročit. Imela je res hudo življenje in težke izkušnje, ko jih nikomur ne privoščim, zato sem malo uvideven do tega in tud prijatelji isto. Ampak kljub vsemu, kar je prestala je nosila nasmeh na licih in bila vedra, nikoli ni znala pojamrat in vedno je rekla, vse je rešljivo. Bila je res čisto drugačna ženska. Nisem egoist, ker mi ne bi bilo vseeno, če bi vedel, da sem jo kakor koli vznemiril, prizadel.
Po drugi strani je pa ta želja čedalje močnejša, sam da bi jo slišal al pa videl.

Sam vem kaj bi bilo za napravit, pa vendar nočem ji neke nevolje ali trpljenja povzročit. Imela je res hudo življenje in težke izkušnje, ko jih nikomur ne privoščim, zato sem malo uvideven do tega in tud prijatelji isto. Ampak kljub vsemu, kar je prestala je nosila nasmeh na licih in bila vedra, nikoli ni znala pojamrat in vedno je rekla, vse je rešljivo. Bila je res čisto drugačna ženska. Nisem egoist, ker mi ne bi bilo vseeno, če bi vedel, da sem jo kakor koli vznemiril, prizadel.
Po drugi strani je pa ta želja čedalje močnejša, sam da bi jo slišal al pa videl.[/quote]
Si jo prizadel in vznemiril ze takrat.Se mi pa tvoje takratno dejanje oziroma razlogi zanj zdijo opravicljivi.Tvegaj.

Po glavi se mi podijo razne ideje in rešitve. Takrat je ona bila pripravljena pustit vse in se preselit, kljub pomislekom glede službe. Sama živi v najemu, z dvema otrokoma in vem, da je marsikdaj morala kje kako stvar zategnit, da je šla skozi mesec. Dostikrat sem ji ponudil pomoč, a jo je vedno zavrnila in jo ni želela sprejet, zmeraj z odgovorom, hvala, če bom res potrebovala te bom vprašala. Sam sem glede tega preskrbljen in imam veliko stanovanje, da bi lahko vsi bili pri meni, pa tudi z mojo plačo bi preživeli, če ona bi si ne mogla dela dobit. Po drugi strani, pa tako kot me čustva navdajajo sem pripravljen tudi vse reskirat. Vem, da to ni najbolj pametno, sprejemat odločitve s takimi emocijami….

Kaj nis prej povedal, da maš veliko stanovanje in plačo, ona pa v najemu. Poklopla sta se že prej, pač si rabu 3leta, jebi ga. Zdej moraš radikalno narest, če ne ti ne bo verjela. Se pravi nekaj ukoli poroke, ali pa da ji daš previco preužitka narediti v svoje stanovanje, drugače ti en bo verjela, si jo že enkrat razbil in pustil na tleh. Se boš moral pošteno okdupit, da ti bo verjela, to je predpogoj, da bo sploh poslušala naprej, zdej ma blokado, ki jo odpre samo poroka/hiša/stanpvanje, če ne nis resen. Seveda jo takoj pokliči, danes.

Mislim, da je skrajni cas, da postanes odlocnejsi . Tole je kar nekaj, sprasujes znance in neznance kaj in kako bi nekaj izpeljal in ce sploh bi, ce je varno ali ne, te bo picila cebela ali ti bi v nos zlezla mravlja. Drugi ne vedo, oni niso v tvoji kozi, niti ne nosijo odgovornosti za tvoje odlocitve. Bodi ded, j.bemo. da si ze prvic tako zakompliciral … In se vedno kompliciras. Ce ne zmores bit bolj odlocen, bodi raje sam.

Po glavi se mi podijo razne ideje in rešitve. Takrat je ona bila pripravljena pustit vse in se preselit, kljub pomislekom glede službe. Sama živi v najemu, z dvema otrokoma in vem, da je marsikdaj morala kje kako stvar zategnit, da je šla skozi mesec. Dostikrat sem ji ponudil pomoč, a jo je vedno zavrnila in jo ni želela sprejet, zmeraj z odgovorom, hvala, če bom res potrebovala te bom vprašala. Sam sem glede tega preskrbljen in imam veliko stanovanje, da bi lahko vsi bili pri meni, pa tudi z mojo plačo bi preživeli, če ona bi si ne mogla dela dobit. Po drugi strani, pa tako kot me čustva navdajajo sem pripravljen tudi vse reskirat. Vem, da to ni najbolj pametno, sprejemat odločitve s takimi emocijami….[/quote]

Nisem te razumel in ni mi ponovno za prebirati. Tvoji otroci so pri tvoji bivši?
Moram reči, jaz bi to tvojo in njena dva otroka sprejel in /v kolikor ti finančno in prostorsko znese/ si organizaral življenje tako, kot mislim, da bi bilo prav. /nama bilo prav/Malo je odvisno koliko so stari otroci, ki tudi imajo že svoj glas.Ne boš edini in nisi edini /sam sem/ ki boš svojemu partnerji pomagal premestiti težave v zvezi z zaposlitvi jo.Pa kaj? Ob vsem lepem so neko obdobje bistveni otroci in skrb z njimi.
Njena sluzba, ne samo njena ampak od vsakega, ki hoče delat je v nekem terminu zagotovljena.

če bi moderni dedci 95% manj govorili, bi še zmeraj povedali isto, samo veliko bi prihranili na času 🙂

Enkrat že zaprl to poglavje in prebolevanje ter šel naprej.

odreži si curaklja, ker ga ne rabiš, žensko pa pri miru pusti, da si najde enega normalnega tipa, ki bo vedel ali hoče normalno partnerstvo ali ne, ne pa da se po TREH LETIH (what the fu*king hell???) še vedno ne znaš odločiti in iščeš podporo na forumu za svoje bedne odločitve, vabiš kolegice na kavo, ker nimaš dovolj jajc, da bi jo sam vprašal in pišeš kilometrske “kratke povzetke”, kjer opisuješ, kakšna budala si.

hvala ku*cu, da naravna selekcija deluje in se nista razmnožila, da bi se morali še ostali ukvarjat s takimi primerki.[/quote]

Tako kot si napisala ti bom vrnil nazaj

Lahko je s tujim tičem po koprivah maltit. Ko boš, če boš kdaj imela otroke ali družino boš vedela o čem je govora. Sicer deluješ kot oseba zelo obupno, kot moja bivša in od takih žensk raje utečem.

Če bi jo rad samo videl in slišal, potem jo raje pusti na miru. Če pa veš, da je to ženska, s katero deliš podobne vrednote in cilje, pojdi tja in naredi vse, kar mora dedec naredit za to, da osvoji in obdrži svojo izbranko. Kilometri so samo izgovor. Vse se da rešiti, če se dva odločita eden za drugega.

Dobrih, iskrenih in čutnih žensk ni prav veliko. Pazi, da ti ne bo en dan hudo, hudo žal, ko boš izvedel, da je tvoje mesto zasedel nekdo, ki je to znal opaziti pravočasno ali pa te bo ona v času tvojega odločanja že prebolela (če se to ni že zgodilo).

Svetujem pozorno branje
dr. Zoran Milivojević, psihoterapevt
LJUBEZEN JE STVAR ODLOČITVE IN VOLJE

Po glavi se mi podijo razne ideje in rešitve. Takrat je ona bila pripravljena pustit vse in se preselit, kljub pomislekom glede službe. Sama živi v najemu, z dvema otrokoma in vem, da je marsikdaj morala kje kako stvar zategnit, da je šla skozi mesec. Dostikrat sem ji ponudil pomoč, a jo je vedno zavrnila in jo ni želela sprejet, zmeraj z odgovorom, hvala, če bom res potrebovala te bom vprašala. Sam sem glede tega preskrbljen in imam veliko stanovanje, da bi lahko vsi bili pri meni, pa tudi z mojo plačo bi preživeli, če ona bi si ne mogla dela dobit. Po drugi strani, pa tako kot me čustva navdajajo sem pripravljen tudi vse reskirat. Vem, da to ni najbolj pametno, sprejemat odločitve s takimi emocijami….[/quote]

Nisem te razumel in ni mi ponovno za prebirati. Tvoji otroci so pri tvoji bivši?
Moram reči, jaz bi to tvojo in njena dva otroka sprejel in /v kolikor ti finančno in prostorsko znese/ si organizaral življenje tako, kot mislim, da bi bilo prav. /nama bilo prav/Malo je odvisno koliko so stari otroci, ki tudi imajo že svoj glas.Ne boš edini in nisi edini /sam sem/ ki boš svojemu partnerji pomagal premestiti težave v zvezi z zaposlitvi jo.Pa kaj? Ob vsem lepem so neko obdobje bistveni otroci in skrb z njimi.
Njena sluzba, ne samo njena ampak od vsakega, ki hoče delat je v nekem terminu zagotovljena.[/quote]

Moji otroci ”so pri bivši”, sicer ima skrbništvo, a preživijo več kot pol meseca pri meni, samo mene to ne moti, ker z otroki res uživam in mi je pravo zadovoljstvo bit z njimi.

Zbegan lepolasko vzemi, saj si jo takoj prepoznal kot bivšo. Sam take so za take curako, k so narobe zvezani. Zrajca jih poniževanje in zaničevanje. Kar priznaj, da noben fuk ni bi bil boljši kot z bivšo katero si dvakrat osemenil. Ta ta druga je bila preveč nežna zate, bivše neb mogel prizadet, ker bi te prefukala kot v Jerry McGuire. Evo to je tvoja bivša, lepolaska oz. ženske k so zate https://www.youtube.com/watch?v=DbsA9MfvkRs#t=110
Pusti mirne feminilne ženske za prave desce. Razen če si doživel razsvetljenje, zgleda da ne, pa naredi tko k zgoraj piše poroka in/ali dosmrtna pravica preužitka za ta drugo, če ne jo pust na mir. Nima baba cajt nosit mladiče čez državo ko mlačka mlade za takega neodločnega. Se prav, zavedaj se kaj si in nisi. Če si ostal tak kot si bil vzemi raje bivšo nazaj al pa njej ANALog kot je Lepolaska, ki ima tudi rada ANALo. Če si se pa spremenil pa tko kot piše, hiša/poroka, varnost ali pa GTFO.

odreži si curaklja, ker ga ne rabiš, žensko pa pri miru pusti, da si najde enega normalnega tipa, ki bo vedel ali hoče normalno partnerstvo ali ne, ne pa da se po TREH LETIH (what the fu*king hell???) še vedno ne znaš odločiti in iščeš podporo na forumu za svoje bedne odločitve, vabiš kolegice na kavo, ker nimaš dovolj jajc, da bi jo sam vprašal in pišeš kilometrske “kratke povzetke”, kjer opisuješ, kakšna budala si.

hvala ku*cu, da naravna selekcija deluje in se nista razmnožila, da bi se morali še ostali ukvarjat s takimi primerki.[/quote]

Zate ni drugega kot to, da ti v pi*čko nekdo namesto qurca zabije koruznih storž -;))))

Mogoče se nisem najbolje izrazil.
Sedaj, ko imam informacijo, da je še samska me še toliko bolj vse mika in vleče (poklical, jo obiskal). Če bi vedel, da je v vezi z nekom, se je ne bi drznil jo motit.

Ko pa si se dotaknil/a glede tega, da je zelo malo takih čutnih žensk sem to tudi sam ugotovil in se tega še kako zavedam. Nikoli si nisem mogel predstavljat, da ti ženska ni sposobna dat nekega objema ali dotika. Na žalost so tudi take ženske na svetu.

no, vsaj z nekom se strinjam, tip govori iz lastnih izkušenj…
včasih so nekaterim ženskam všeč tudi debeli, nebogati, šovinistični, plešasti in zanemarjeni dedci (bog ve, zakaj), in če že srečaš kakšno tako, jo moraš zagrabit, ker v sloveniji verjetno nista več kot 2 ali 3 take – dovolj nore.

Lepolaska: na tvoj zakaj je preprost odgovor. slab model (oče), občutek manjvrednosti ali pa pač ne morjo dobit boljšega:)

lepolaska daj nam pokaži svojo mucko na rate my c.

Pri bivši sem to potrpel do neke mere, ker sem mislil, da pač je situacija z otroki in preveliko breme s službo. Popuščal in se prilagajal, prenašal njene muhe in izpade, dokler mi ni bilo dovolj vsega. Ko si enkrat v taki vezi, verjemi, da se raje odločiš da si sam, kar tudi sem bil precej časa. Dokler nisem naletel na njo in mi je pokazala čisto nasprotje moje bivše, tisto kar sem sanjal in si želel. Kar se pa sexa tiče se lahko moja bivša, pa tud kake druge ženske skrijejo proti njej.

Zbegan in kaj pol še čakaš? Pošlji ji telegram z resnimi nameni, prvi dve alineji DEJSTVA: poroka ali varnost(premoženje, preužitek, posvojitev otrok) karkol… da bo sploh naprej brala, kdo bo prazno slamo mlatil. Še jo lahko dobiš, to je dejstvo, samo se boš moral pošteno potrudit, DEJANJA, pol šele naprej rožice sadi…

teorij je veliko, ampak me v praksi nobena ne prepriča.
tako kot recimo ta trpeči “Zbegan”: če je zadnji tip na svetu, bi bilo še vedno bolje, da je ta njegova super ženska sama (beri, brez njega), ker ni situacije v tem vesolju, kjer bi racionalno bila dobra stvar imet ob sebi tipa, ki se ne more odločit, ali bi bil s tabo ali ne. Zelo verjetno gre “samo” za to, da ga je ena od bivših prizadela/nategnila in si ne dovoli it v resno obvezujočo vezo zaradi strahu. Torej, v praksi bi v najboljšem primeru ženska imela doma nezanesljivega tipa, ki bi se ob vsaki prvi krizici spet “odločal”, kako je najbolje da gresta narazen.

Bottom line je ona postavljena pred enostavno odločitev: se ji splača prat gate in likat majice nekomu, ki ga bo imela za občasen neobvezen kavs, če bo tako ali drugače sama pri vseh bolj kompleksinh odločitvah (npr. živeti skupaj)?