Do grla sita nekdanjega partnerja, s katerim sva pod isto streho

Koliko let me že ni bilo z vami, MON-ovke in MON-ovci, prav pogrešala sem vaša včasih kruta in direktna mnenja (vsi vemo, da resnica boli…), včasih pa božajoče nasvete in optimističnega duha, ki ste mi ga vlivali. Mnogi odgovori so me tudi nasmejali do solz in zabavali.

Zdaj pa resno, spet sem tu, spet rabim vaš nasvet. Z nekdanjim partnerjem sva že predolgo let pod isto streho, jaz sem tista, ki se mora seliti, streha je od njegovih staršev. Otrok ni.

Veliko let se nisem selila zaradi neurejene finančne situacije, pa tudi zaradi bojazni, da ne bom zmogla sama, da se mi bo spet zataknilo v življenju in bom gruntala, kako spraviti skupaj za najemnino in stroške.

Zdaj me končno čaka služba, a za določen čas. Bi si vi upali na mojem mestu tvegati in na novo zaživeti? Podpore staršev nimam, tako da sem dejansko sama – SAMA. Lahko računam samo na svoje sile. Dolga leta sem se pretvarjala in pod prisilo razmer vztrajala, zdaj pa vidim, da me je toliko let v ponarejenem odnosu fizično uničilo in zadušilo. Koliko pomirjeval in uspaval lahko poješ, preden imaš vsega dovolj? Prirojena trma ne pomaga več, prišla sem do konca svojih moči.

Preseli se, boste eni napisali. Še 10 let nazaj bi rekla enako. Ne vem, kaj se spremeni v človeku, ko pride v srednja leta, zakaj uplahne pogum in zakaj nismo več naklonjeni spremembam, zakaj se jih bojimo. Načeloma vem, da bo nekako šlo tudi, če bom odvisna sama od sebe, po drugi strani je ta človek, s katerim sem 15. leto, edina res znana oseba, z njim sem najdlje živela.

Že leta stojim na robu ‘prepada’ in se priganjam, da moram skočiti, pa mi je vedno zmanjkalo poguma, včasih tik pred zdajci.

Kako bi ravnali vi? Rada imam vaša mnenja, spodbudna, odrezava, žaljiva, posmehljiva, naivna ali prisrčna – vsa so koristna, ker mi vsak odgovor odpre novo obzorje.

Hvala vam za čas in radi se imejte.

Če ti bilo res hudo bi že šla, oz. ker imaš korist si še tam.

Ne predstavljam si takšnega življenja:
-dolgo let ločena
-otrok ni
-streha njegovih staršev
-brez službe….biti brez službe v časih konjukture, potem si pa res levak z dvema levima rokama
–
-brez službe , pod tujo streho….Zakaj te pa uporabljajo? Te bivši še vsaj kavsa?

Praviš, da potrebuješ nasvet?
Ali je ta “nasvet” v resnici bolj potreba po tolažbi?

Ne vem koliko si stara, kaj so to zate “srednja leta”, za najstnika so to že 30ta, za 30-40 letnika pa 50ta in več..

Draga moja, imaš en ogromen PLUS pri vsej tej stvari, ki se ga očitno čisto premalo zavedaš: si/sta BREZ OTROK.

Ko si brez otrok odgovarjas samo in zgolj zase, če se izrazim malo bolj nestrpno, lahko se 24h po mili volji ukvarjaš in skrbiš samo za svojo lastno rit. V tvojem primeru, še toliko bolj, ker ti tudi za starše ni potrebno skrbeti.

A je en tak hec in paradoks v vsej tej stvari, ane?

Ravno zato, ker si SAMA, si privoščiš šlepanje oz.obešanje na druge.
Tukaj n mislim samo finančno (vsak je lahko danes brez ali ostane brez dohodkov, službe).
Ne, mislim bolj na čustveno nezrelost in nesamostojnost.
Šlepaš se na moža že toliko let, ker ne zmoreš niti toliko ljubezni in prijaznosti do same sebe, da bi si podarila svobodo.
Raje infaltilno životarit v odnosu in na lokaciji, ki te pomalem vedno bolj ubija in utesnjuje.

Ne vem, dvomim, da se ti bo kaj premaknilo in kliknilo, da boš karkoli naredila zase, dokler te ne bo zadela dejanska sprememba (ponavadi je to žal kakšna huda bolezen).
Da me ne boš razumela narobe, želim ti vse prej kot to, ampak toliko ljudi poznam s podobno zgodbo, da žal nekatere strezni le res dokončen udarec kot je bolezen.
Žal.
Pred tem jamr, jamr, in nič dejanj.

Če ti bo kaj tole pomagalo, te mal zbrcalo (ali koga drugega), bom vesla in morda začnem verjet v čudeže.. 🙂

Želim ti, da se čimprej zbudiš, strezniš, zaveš da maš samo eno življenje in ga začneš uporabljat, za kar je tudi namenjeno. Torej, da začneš končno ŽIVET na polno!

Pojdi; nič te ne zadržuje….. če so starši živi se lahko začasno vrneš k njim, potem pa v najem….

počasi se daleč pride.

Služba za DČ – za koliko časa pa? Je razlika ali imaš za 3ms ali za eno leto.
Prihrankov imaš kaj?

Kot prvo bi poskušala najti kako sobo s souporabo, morda celo garosnjero. Bi poiskala na netu, šla po ogledih. Se pozanimala kako je s stroški bivanja.

Potem pogledala kaj imam (kaj prihrankov, dolžina službe za DČ, lahko kaj svojega prodam in vnovčim) in se na podlagi tega odločila.

Srednja leta 😀
Nikoli ni prepozno!

si že zastavila kakšen teden nazaj. Zakaj spet isto sprašuješ?