Očitno nekaj delam narobe…

Zdravo.

Tole bo malo daljši zapis in že kar takoj na začetku prosim vse trole (po domače debile), da zaprejo zavihek in grejo rajši komentirati na 24ur.

Niti ne vem kako začeti. Tole je moj prvi zapis na tem forumu in ne vem kaj naj pričakujem, če sploh kaj.

Vem, da mi 90% ljudi ne bo verjelo ampak spodaj bom navedel zgolj dejstva. Nimam razloga, da bi lagal, svojega ega pa ne bom “pumpal” na takšen način.

Sem 28 letnik z atletsko postavo, super službo (za svojo starost), izgledam precej nadpovprečno (nisem samovšečen, zgolj navajam dejstvo), v družbi veljam za alfa samca, razgledan z dokončanim magisterijem… Bil sem v zelo dolgi zvezi, s punco za katero sem verjel, da bova ostala skupaj in si ustvarila družino. Ona je imela drugačne interese in 2 leti nazaj se je najina zgodba končala. Od takrat sem imel nekaj krajših zvez, ki so se večinoma končale, ker punce bodisi niso za resno zvezo ali so popolnoma zlagane (kar na žalost ugotoviš po nekaj mesecih). Zaradi ponavljajočih se razočaranj sem se odločil, da bom v odnosu do punc nekoliko bolj rezerviran. Na kavo povabim tisto, ki mi je res všeč in za katero se že v naprej pozanimam ali so njene vrednote v skladu z mojimi. Poizkusil sem razne aplikacije, pristopil sem puncam v službi, na zabavi, … nisem zadržan in mi komunikacija z nežnejšim spolom nikoli ni delala težav. Zadnje čase pa dobivam ogromno ponudb za seks od starejših, poročenih žensk z otroci. Žal mi vest ne dopušča, da bi se resneje zapletel s takšnimi ženskami. Imajo partnerje doma pa naj se znjim posvetijo. Ne potrebujem odgovorov kako je to njihov problem in ne moj. To ni res. Če vem, da je ženska vezana, sam nosim ravno toliko odgovornosti oziroma krivde kot ona sama. Brez debate. Niti pa ni to bistvo te teme. Še čisto vse prijateljice s katerimi sem si res blizu so izrazile obžalovanje, da se nismo prej spoznali. Vsakodnevno poslušam kako dobro razmišljam, kako sem jim všeč, kako dobro izgledam, dejansko tudi vsake tolilo dobim sms kako močno jih “rajcam” (pa nimam tega namena).

Po drugi strani pa ne morem dobiti samske ženske, ki bi imela “poštimano” glavo in ji nebi bilo glavno kako lepa bo izpadla na instagramu. Verjemite mi, da vem o čem govorim, sem se že s kar nekaj takšnimi srečal. Kar me boli je dejstvo, da spoznavam punce, ki so izjemno plehke. Morda sem nekoliko razvajen, ker pričakujem, da bom našel osebo s katero se bom lahko cele večere pogovarjal o smislu življenja, načrtih za prihodnost željah, sanjah, strahovih, …, ko si z nekom res povezan na nivoju, ki je globlji od seksa in fizične atrakcije. Sam se vidim kot “kompletno” osebo. Seveda imam svoje pomanjkljivosti, na katerih pa vsakoodnevno delam in mislim, da dobro napredujem. Punce, ki sem jih spoznal sam so pa tako hitro zadovoljne same s sabo. Od drugih imajo nemogoča pričakovanja, same so pa… Sam od nikogar ne peičakujem več kolikor sem sam sposoben dati. Ampak tole pa res ni ničemur več podobno.

Nekoliko sem zaplaval, ker moje misli niso najbolj urejene in pišem po trenutnem navdihu. Moje vprašanje je zakaj moramo biti moški grobi, nedostopni in podobne neumnosti, da privlačimo neke normalne ženske. Kdaj je postalo neobičajno to, da fant povabi punco na kavo? Od kdaj ni to več normalno in zaradi tega že v osnovi izpadeš čuden? Freak? Rea ne razumem kaj ženske mislite? Zapodite se za nekom, ki se vam ne posveča, ki mu popolnoma “dol visi” za vaše težave in vidi zgolj vaše mednožje, po 2 letih zakona pa iščete potešitev pri “meni”… ? Jaz sem pa ujet v svoji glavi in v svojih vprašanjih. Moj prijatelj me je celo poimenoval za “boytoy-a”. Zakaj? Kako? …?!

Tole je dejansko kratek zapis, ker sem se namenoma ustavil z upanjem, da bo imel tale zapis vsaj malo repa in glave. Če je imel kdo podobne izkušnje, naj prosim zapiše svoje mnenje. V kolikor mislite pametovati in si filati ego pa se prosim zadržite.

Hvala.

Če si star 28, pomeni da najbrž srečuješ punce stare pod 25. Redkokatera je pri teh letih že dovolj resna in nekako dovolj pomirjena in seznanjena s tem, kaj/koga sploh želi. Punce so nekje pri 25 ravno na tistem prehodu, ko se počasi naveličajo neresnih in žaljivih tipov. In ta prehod pač različno dolgo traja. Ene nikoli ne dojamejo (ne ozavestijo), zakaj jih taki tipi privlačijo in se tega “privlaka” držijo celo življenje.
Po drugi strani pa mogoče tud sam spregledaš tiste, ki so bolj resne, z nekim določenim razlogom ali pa se preprosto še niste srečali.

Danasnje <30 letnice so zrasle v prepricanju, da so dvajseta leta namenjena temu, da se izzivijo. Zato jim je moski zanimiv predvsem kot provajder zabave. Skupaj z druzbenimki omrezji pa deluje tudi v funkciji pumpanja njihovega ega.

To, kar “delas narobe”, ce bi se temu sploh lahko tako reklo, je, da jim ne nudis dovolj zabavnega zivljenja. S tem, da so sle zadeve ze tako dalec, da atraktivnejse raje izkoristijo tipa A za par tednov zabave, nakar so nekaj casa same. Potem izkoristijo tipa B za novo dozo zabave, ker tip A pac nima boljse ideje, casa in/ali denarja. Itd. Itd. Skrsatka, zenska verzija pump & dump-a. S tem, da jim gre se za vse kaj drugega kot seks.

Kar se mene tice, je tvoj glavni problem, da na zenske se vedno gledas z dalec prevec roznatimi ocali. Ce bi jih videl in sprejel taksne kot so, bi lahko precej bolj uzival v njihovi druzbi. Nenazadnje pa tudi v zivljenju.

Me vedno fascinira pri ljudeh, ko tišijo z glavo skozi zid, poing poing poing, vedno znova in zraven jim odmeva zakaj boli in imajo buške.

Ker nisi čarovnik, da bi se znal dematerializirat pač skoz zid ne gre, ampak je treba poiskat vrata.

Vrata boš pa našel, ko si boš na jasnem kdo si, kaj si zares TI sam želiš in zakaj. Brez izgovorov, sprenevedanj in nujne potrebe po standardnem družbenem vkalupljanju (žena, hiša, avto, otroci, pes..ipd.

Ko ti bo to postalo jasno, ti bo tudi vse ostalo, zato delaj na SEBI in malo manj na drugih (ženskah, zakaj so take ipd.).
Do takrat bo pa zid. 😉

Spoštujem tvoje mnenje ampak tole je pa tako mimo… se ne morem vzdržati, da nebi dal replike. Najlažje je za vsako stvar dati odgovor, “delaj na sebi”. “Delaj na sebi” si napisala nekomu, ki se vsak dan trudi biti boljši človek, kot sem bil včeraj. Seveda imam kar nekaj pomanjkljivosti ampak res delam na njih.

Zanimivo je, da sem do sedaj največ takšnih nasvetov dobil od “hudo” poduhovljenih ljudi, ki živijo v pravljici in ne ločijo riti od glave. Mislim, da ne rabim pretirano izpostavljati, da so to skoraj same ženske. Čisto vsi (brez izjeme) od teh ljudi, pa bluzijo čez življenje in čakajo čudež, da bo cel svet sprevidel kako “napredni so”. Morda jim celo postavimo kip.

Sicer pa, saj ne moreš vedeti, dala si odgovor na podlagi kratkega zapisa. Načeloma sem vesel vsakega mnenja, kljub temu, da se z mnenjem ne strinjam. Ni osebni napad nate, zgolj replika.

Hvala za tole. Odgovor mi je dal res misliti in bom zagotovo kar nekaj dni premleval ali res gledam ženske s preveč rožnatimi očali.

Morda sem res še preveč naiven ampak reeeeeees upam, da to kar ste zapisali ne drži (vsaj) za eno.

Okej, bom uporabila drugačne besede, ker te je “delaj na sebi” tako zmotilo..

Skozi spraševanja in tuhtanja od drugih ljudeh ne boš nič bližje odgovoru na vprašanja, ki si jih zastavljaš.
Trik je v tem, da te odgovore, o drugih ljudeh, dobiš, ko veš kaj sam zares hočeš, veš vsaj približno kdo si, in veš zakaj to ali ono želiš.

Več svobode in mentalne širine boš pri tem imel, ohranil, hitreje boš našel to kar iščeš.

Več okvirjev, pravil, meja, prepričanj, predsodkov si boš ustvaril, težje boš našel to kar si želiš.

Besede kot so “vse”, “vedno”, “nikoli”, absolutizme skratka, zavrzi iz svojih razmišljanj in prepričanj.

V tvojem dopisu jih je kar nekaj.

Se strinjam, da s stališča kvazi poduhovljenih gurujev, tudi mene krepko zmoti ta “nesvet” delaj na sebi.

Nobenih mantr, praškov in dišečih palčk nisem imela v mislih… 🙂

Bolj konkretno, da si sposoben vsako pizdarijo sprejet kot svojo latsno neznanje, pomankljivost, nesposobnost, strah, karkoli že je in jo dejansko maximalno poskusit popravit, narest drugač in bolje, predvsem zase, nato tudi za druge, če so v tem vpleteni.

In tvoj zapis, oba pravzaprav, kako so vse ali vse več žensk take in take, kaže vse prej kot to.

Dokler bo cel svet kriv, špilaš lahko žrtev in jamr jamr in imaš lahko kvazi izgovor, da si pravzaprav zelo ok, se “trudiš” vsak dan (metanje ljudi v isti koš to vsekakor ni) in ti pravzaprav ni treba nič spremenit.
Kako le, če imaš sam čist mal pomankljivosti, cel svet, predvsem ženske je pa v ultra pokvarjen?

Podobno kot bi debeluh na dieti rekel, saj se trudim, namesto deset tortic, pojem sedem na dan.

Podobno kot da greš vozit na nasprotno stran AC, in mantraš kako se trudiš vsak kilometer, ampak kaj ko so sami zblojeni norci, ki ti vozijo nasproti.

Zamenjaj taktiko za 180%.

A bo zdaj lažje konkretno razumet “delaj na sebi”? 🙂

Okej, bom uporabila drugačne besede, ker te je “delaj na sebi” tako zmotilo..

Skozi spraševanja in tuhtanja od drugih ljudeh ne boš nič bližje odgovoru na vprašanja, ki si jih zastavljaš.
Trik je v tem, da te odgovore, o drugih ljudeh, dobiš, ko veš kaj sam zares hočeš, veš vsaj približno kdo si, in veš zakaj to ali ono želiš.

Več svobode in mentalne širine boš pri tem imel, ohranil, hitreje boš našel to kar iščeš.

Več okvirjev, pravil, meja, prepričanj, predsodkov si boš ustvaril, težje boš našel to kar si želiš.

Besede kot so “vse”, “vedno”, “nikoli”, absolutizme skratka, zavrzi iz svojih razmišljanj in prepričanj.

V tvojem dopisu jih je kar nekaj.

Se strinjam, da s stališča kvazi poduhovljenih gurujev, tudi mene krepko zmoti ta “nesvet” delaj na sebi.

Nobenih mantr, praškov in dišečih palčk nisem imela v mislih… 🙂

Bolj konkretno, da si sposoben vsako pizdarijo sprejet kot svojo latsno neznanje, pomankljivost, nesposobnost, strah, karkoli že je in jo dejansko maximalno poskusit popravit, narest drugač in bolje, predvsem zase, nato tudi za druge, če so v tem vpleteni.

In tvoj zapis, oba pravzaprav, kako so vse ali vse več žensk take in take, kaže vse prej kot to.

Dokler bo cel svet kriv, špilaš lahko žrtev in jamr jamr in imaš lahko kvazi izgovor, da si pravzaprav zelo ok, se “trudiš” vsak dan (metanje ljudi v isti koš to vsekakor ni) in ti pravzaprav ni treba nič spremenit.
Kako le, če imaš sam čist mal pomankljivosti, cel svet, predvsem ženske je pa v ultra pokvarjen?

Podobno kot bi debeluh na dieti rekel, saj se trudim, namesto deset tortic, pojem sedem na dan.

Podobno kot da greš vozit na nasprotno stran AC, in mantraš kako se trudiš vsak kilometer, ampak kaj ko so sami zblojeni norci, ki ti vozijo nasproti.

Zamenjaj taktiko za 180%.

A bo zdaj lažje konkretno razumet “delaj na sebi”? 🙂
[/quote]

Dejansko ne. Ker jaz lahko “taktiko” spreminjam za kolikor stopinj želiš pa bo dejstvo še vedno enako. Sploh se ne gre za jamranje. Če je bilo to glavno sporočilo mojega zapisa, sem bodisi jaz popolnoma narobe predstavil situacijo bodisi si ti napak razumela. Govorim o splošnih vtisih, ki jih dobivam skozi življenje. Morda imam res “zgrešeno” pot ampak trenutno pač takšna je in se bo zagotovo spremenila s samim tokom življenja.

Jaz zelo dobro vem kaj hočem. Mislim, da imam še predobro razdelano kaj želim in kaj lahko dam. In ravno tu je težava. Da stvari, ki jih jaz želim, so očitno prevelika zahteva za večino (nevezanih) deklet, ki jih spoznavam.

Še 100x mi lahko napišeš, da je problem v meni, ker se obremenjujem z drugimi. Ampak s kom pa naj se? Jaz vem kaj želim in pri iskanju tega nimam sreče. Izkušnje, ki sem jih na tej poti dobil sem pa poizkusil opisati v prvem “postu”.

Ne razumem, kako je pravi način, da pridem do odgovorov to, da iščem problem za vse v sebi? Tvojo zgodbo z AC bi nekoliko dopolnil… jaz se ne počutim kot, da bi po lastni volji vozil v nasprotno smer. Počutim se, kot da so me DARSovci napačno usmerili, sedaj naj pa iščem problem v sebi? Jaz vem kam želim priti, če je pa cesta v gradnji, prometna signalizacija pa v **** verjetno nisem sam kriv… ali pač? Verjetno judom ne bi pomagalo, če bi iskali krivdo za genocid v sebi?

Kaj misliš s tem, da bluzijo? In kako si prišel do tega, da čakajo čudež, da bo cel svet sprevidel kako so “napredni”. So ti to povedali ali je to zgolj tvoj občutek?

Dejansko ne. Ker jaz lahko “taktiko” spreminjam za kolikor stopinj želiš pa bo dejstvo še vedno enako. Sploh se ne gre za jamranje. Če je bilo to glavno sporočilo mojega zapisa, sem bodisi jaz popolnoma narobe predstavil situacijo bodisi si ti napak razumela. Govorim o splošnih vtisih, ki jih dobivam skozi življenje. Morda imam res “zgrešeno” pot ampak trenutno pač takšna je in se bo zagotovo spremenila s samim tokom življenja.

Jaz zelo dobro vem kaj hočem. Mislim, da imam še predobro razdelano kaj želim in kaj lahko dam. In ravno tu je težava. Da stvari, ki jih jaz želim, so očitno prevelika zahteva za večino (nevezanih) deklet, ki jih spoznavam.

Še 100x mi lahko napišeš, da je problem v meni, ker se obremenjujem z drugimi. Ampak s kom pa naj se? Jaz vem kaj želim in pri iskanju tega nimam sreče. Izkušnje, ki sem jih na tej poti dobil sem pa poizkusil opisati v prvem “postu”.

Ne razumem, kako je pravi način, da pridem do odgovorov to, da iščem problem za vse v sebi? Tvojo zgodbo z AC bi nekoliko dopolnil… jaz se ne počutim kot, da bi po lastni volji vozil v nasprotno smer. Počutim se, kot da so me DARSovci napačno usmerili, sedaj naj pa iščem problem v sebi? Jaz vem kam želim priti, če je pa cesta v gradnji, prometna signalizacija pa v **** verjetno nisem sam kriv… ali pač? Verjetno judom ne bi pomagalo, če bi iskali krivdo za genocid v sebi?
[/quote]

Napačno. Hannah Arendt je, s svojim poročanjem s sojenja Eichamnu v Izraelu, naredila prav to: soočila svoj narod – Jude z lastno, judovsko soudeležbo v genocidu.
Ter razkrila banalnost zla: https://www.brainpickings.org/2017/02/07/hannah-arendt-the-banality-of-evil/

Dejansko ne. Ker jaz lahko “taktiko” spreminjam za kolikor stopinj želiš pa bo dejstvo še vedno enako. Sploh se ne gre za jamranje. Če je bilo to glavno sporočilo mojega zapisa, sem bodisi jaz popolnoma narobe predstavil situacijo bodisi si ti napak razumela. Govorim o splošnih vtisih, ki jih dobivam skozi življenje. Morda imam res “zgrešeno” pot ampak trenutno pač takšna je in se bo zagotovo spremenila s samim tokom življenja.

Jaz zelo dobro vem kaj hočem. Mislim, da imam še predobro razdelano kaj želim in kaj lahko dam. In ravno tu je težava. Da stvari, ki jih jaz želim, so očitno prevelika zahteva za večino (nevezanih) deklet, ki jih spoznavam.

Še 100x mi lahko napišeš, da je problem v meni, ker se obremenjujem z drugimi. Ampak s kom pa naj se? Jaz vem kaj želim in pri iskanju tega nimam sreče. Izkušnje, ki sem jih na tej poti dobil sem pa poizkusil opisati v prvem “postu”.

Ne razumem, kako je pravi način, da pridem do odgovorov to, da iščem problem za vse v sebi? Tvojo zgodbo z AC bi nekoliko dopolnil… jaz se ne počutim kot, da bi po lastni volji vozil v nasprotno smer. Počutim se, kot da so me DARSovci napačno usmerili, sedaj naj pa iščem problem v sebi? Jaz vem kam želim priti, če je pa cesta v gradnji, prometna signalizacija pa v **** verjetno nisem sam kriv… ali pač? Verjetno judom ne bi pomagalo, če bi iskali krivdo za genocid v sebi?
[/quote]

Verjetno nisi ti kriv.
Ampak situacijo pa vseeno lahko spremniš samo ti.

Da so VSE punce plehke? C’mon.

Verjetno nisi ti kriv.
Ampak situacijo pa vseeno lahko spremniš samo ti.

Da so VSE punce plehke? C’mon.
[/quote]

Uf, kako smo pedantni na tem forumu. Dajko iz “vse” v večina s katerimi sem se srečal v zadnjem času… bo tako bolje?

Napačno. Hannah Arendt je, s svojim poročanjem s sojenja Eichamnu v Izraelu, naredila prav to: soočila svoj narod – Jude z lastno, judovsko soudeležbo v genocidu.
Ter razkrila banalnost zla: https://www.brainpickings.org/2017/02/07/hannah-arendt-the-banality-of-evil/
[/quote]

Uf, sploh ne bom komentiral. Tole je pa za moje pojme “next level of stupidity”. Res se sploh ne bom spuščal v konfrontacijo o neumnosti tega. Me ne briga kdo je to izjavil pa tudi, če je bila Mati Tereza. Koliko enih neumnosti lahko ljudje izjavijo brez posledic. Noro.

Uf, kako smo pedantni na tem forumu. Dajko iz “vse” v večina s katerimi sem se srečal v zadnjem času… bo tako bolje?
[/quote]

Lej zaradi mene. Videti si pripravljen jamrati, spremeniti pa nič.
Definicija neumnosti je “ponavljati neuspešen manever, v upanju da naslednjič bo pa uspelo”
Mogoče jih pa ne iščeš na pravih mestih?
Mogoče pa gledaš preveč samo na zunanjost, na “tip”, skenslaš vnaprej špeglarke, pa črnolaske, pa premajhne, pa ….
Recimo.

Glede na to, da praviš, da vsak dan skušaš biti boljši kot en dan prej, ni nujno, da delaš karkoli narobe. Mogoče moraš samo ostati potrpežljiv, pa naj bo to čakanje na tisto ta pravo dolgo leto ali pa pet let, ker na koncu se tisto vsakdanje delo obrestuje. Pri tvojih letih še nisi ničesar zamudil… Srečujem ljudi, ki so stari 40 let in več, ločeni s tremi otroki in še vedno čakajo na tisto pravo ljubezen in verjamem, da jo bodo tudi dočakali, ker drugače ta svet nima smisla …

Katere točno pa so te stvari, ki jih ti želiš, pa so očitno prevelika zahteva za večino (nevezanih) deklet, ki jih spoznavaš? Kakšna so tvoja pričakovanja od deklet? In katere so vrednote, ki so pomembne tebi in ki so po tvoje v neskladju z večino mladih žensk danes?

Po tvojem zapisu bi rekla, da precej daš na svoj zunanji videz, da ti je to pomembna vrednota (tako razbiram iz tvojega teksta, v katerem si večkrat ponovil, da dobro izgledaš, si atletske postave, veljaš za alfa samca…). Ne pravim, da je s tem kaj narobe, ampak morda sam stremiš oziroma pristopaš k puncam, ki svoj videz prav tako postavljajo na prvo mesto pa se ti zato zdijo plehke?
Problem, kot ga vidim jaz pa je tudi širši, in sicer ta, da smo se znašli v družbi individualizma, kjer je pomembna samo lastna sreča, uspehi, zmage ter kaj lahko drug od drugega iztržimo in bo v korist nam. Od tu so naša pričakovanja od drugih pogosto nerealna.

Plehek si sam in spoznavaš plehke babe. Normalne s eti izognejo, ker jim ni za spoznavat nekoga, ki se važi na socialnih omrežjih. Za nameček imaš še malo naivna pričakovanja in posledično si vsestransko razočaran.

Pa še to: če si 28, domnevam da dejtaš bejbe pod 28, to so prime leta. One morajo še malo jebachev sprobat, preden si bodo beta provajderja iskale.

Ampak on je alfa. 🙂

Uf, sploh ne bom komentiral. Tole je pa za moje pojme “next level of stupidity”. Res se sploh ne bom spuščal v konfrontacijo o neumnosti tega. Me ne briga kdo je to izjavil pa tudi, če je bila Mati Tereza. Koliko enih neumnosti lahko ljudje izjavijo brez posledic. Noro.
[/quote]
Ha, ha.. “celo noč bi se pogovarjal o smislu življenja”.. hkrati ne pozna osnovnih filozofov in mislecev preteklega časa?

OK.. dejmo reči, da je tale zgodbica resnična (bolj verjamem, da je še ena “Vaja v slogu” izmišljenega, literarnega samovšečneža).. in človek resnično ne ve, kdo je to Hannah Arendt.. kot ne ve nič o problematiki sodelovanja židovskih starešin (hipotetično vprašanje ali bi bilo manj žrtev, če bi šli Židje v upor.. ki je seveda neljubo vprašanje, predvsem pri slovenski desnici, ki je zagovarjala Židovsko rešitev: pasivnosti oz paradoksalno velo sodelovanje z nacisti.. in posledično trdi, da bi bilo v Sloveniji manj žrtev, če bi se ne upirali. Tragedija genocida nad Židi, Romi kaže ravno obratno: neupiranje omogoča večjo funkcionalnost genocida, industrija uničevanje, kjer ljudje sodelujejo deluje bolj gladko).

Klasična izobrazba človeka, je pomenila, da pozna tako književnost, kot filozofe. Sodobna titula formalne izobrazbe torej ne pokaže prav veliko.. kar je nekako v skladu z ameriškim načinom izobraževanja: kreiranju t.i. Foh idiotov.
Poudarjanje, oz. Sploh potreba po navajanju uradne izobrazbe, pa nakazuje, da na drugih področjih ni ravno veliko za pokazati.

Samoopis “razgledanosti” torej ne ustreza dejanskemu stanju.. kot seveda preostali opis, samohvala: “Lastna hvala se pod mizo valja.”

Alfa samec?
Alfa samec znotraj službe bi pomenilo, da si lastnik in direktor podjeta. Katerokoli drugo delovno mesto pomeni, da to nisi. Imaš nadrejene in si zgolj Beta.

Drug paradoks je, da morajo drugi ljudje potrjevati tvoj status (sodelavci). Alfa samec si.. ali nisi.

Alfa samec, kot je lepo razložil DXY, ne potrebuje imeti “resnih” namenov v življenju.. saj kot Alfa samec raje redči črede še seksualno nezaužitih samic.
“Resne zveze” si želijo samci, ki so na stopnji najnižje. Nižje od Omege, ker Omege še dobijo kakšno bejbo.

“Resnost”
Taktika, kjer se ponuja “resnost” je pravzaprav taktika mizogenih tipov, ki ženske pravzaprav sovražijo oz. Se jih bojijo. Poleg jih želijo bolj zato, da se v družbi dokazujejo.. ker hej, kako naj se pretvarjam, da sem “Alfa”, če še ene bejbe ne morem dobiti.
Najbolje bi seveda bilo, da bi si dobili “Trofejno ženo”. Vendar je za takšno potrebno resnično delati. Ali finančno, da sploh pride.. ali umsko, da jo pritegne “razgledanost”.

Kognitivnih disonanc je pa v zapisu še veliko:
– po eni strani “atletske postave”, dobro izgleda / ampak ne mara instagram bejb (Logično, Narcis mora edini dobro izgledati na sliki)
– urejen, resen / hkrati ne zmore zapisati urejeno, temveč zgolj po “navdihu” (urejen zgolj navzven, ne v notranjosti)
– hoče “resno” zvezo / hkrati se v nobeno ne spusti (Seveda, Narcis deluje vedno Histerično in nedosegljivo: želi biti občudovan, ne “posedovan”)
– prosi za “nasvet” / od nikogar ga ne sprejme (Valjda, ker pričakuje hvalo, kot od vseh “prijateljic” dobiva komplimente, kot tudi od ”ločenk”, hkrati je užaljen, če je boy-toy)
– itd.

Antičnemu Narcisu je bil dovolj lasten odsev v reki. Sodobni Narcis potrebuje reko ljudi, da ga občudujejo na vseh področjih, ne zgolj izgledu.. temveč tudi resnosti, urejenosti, poštimanosti glave itd.
Povedano drugače: nedosegljiv cilj. Kar pa je komponenta nevrotične osebnosti.

Banalonst zla Hanne Arendt bazira razmišljanju na resničnih dogodkih in resničnih ljudeh. Banalnost samovšečnosti v tej zgobdi pač ne (visoka verjetno, da gre za “literarni prispevek”).. ampak zato ni banalnost nič manj realna, na nek način.

Kaj pa je potem z vsemi direktorji, ki imajo resne zveze? Misliš, da ne poznajo tega “pravila”? 🙂

Kaj pa je potem z vsemi direktorji, ki imajo resne zveze? Misliš, da ne poznajo tega “pravila”? 🙂
[/quote]
Paradoks poslovnega sveta je: “Glej kako partner ravna s svojo ženo (partnerjem), tako bo ravnal s podjetjem in poslovnim partnerji.”
Rusi to nadoknadijo z Vodko – po rimskem pregovoru: “In vino veritas”. Najprej te orenk napijejo, da vidijo ali si vreden zaupanja.

Tako kot vino.. se resnost doma, v družini.. prenese v resnost na poslovnem področju.

Playboye se “prenaša” v določeni starosti (kamor avtor še sodi).. tudi Steve Jobs je lahko hitro menjal partnerice.. potem je moral najti “stabilno” žensko. Trofejne žene, so tako zelo različne po simboliki. Žena predstavlja tebe, je tvoj odsev in ogledalo.

Bolj, ko si sposoben, boljšo PR trofejno ženo imaš. Ampak, za to je potrebno DELATI, ne fantazirati.

Se pravi, dober direktor ni več alfa, slab pa je, če te prav razumem.

Volk, ti pa znaš zafilozofirat. Vprašanje; kako ti gre pri ženskah? Si v (resni) zvezi?

Neki mladić je tražio savjet od Sokrata, jer je bio u nedoumici da li da se ženi ili ne? Filozofov savjet je glasio: “U svakom slučaju, oženi se. Ako nađeš dobru ženu, bit ćeš sretan, a ako bude loša, postat ćeš filozof.”