ne veseli december
Prišel je čas, katerega se večina veseli – veseli december.
Žal pri nas ni – samo zunanja podoba veselega decemra je. Za sosede, prijatelje – opazovalce.
Mož se zna super pretvarjati, meni je pričelo presedat vse to. Tudi pretvarjanje do mene. Dela načrte, me sprašuje, a vem, da je to vse krinka. Njegovo pretvarjanje mi gre ne živce, seveda opazi. Pa vendar igra veselega prijaznega moža. Trenutno še sprejemam igro, včasih navržem kakšno pikro, a vsi sprejemajo zadevo kot šalo, čeprav je stvar resnična.
Ob vsem njegovem pretvarjanju sem ugotovila, da je v meni ubil vsa lepa mnenja o moških. Vem da so tudi izjeme, so prijazni, ustrežljivi, vredni spoštovanja – ne kot moj mož. Pa vendar – večina so podobni mojemu. Mislijo, da z darili lahko kupijo žensko?! Mene nihče ne more kupiti, niti mojega spoštovanja ne. Tega si moraš priboriti z dejanji, besedami. In to iskreno, ne s pretvarjanjem. Trenutno zaradi zunanje podobe igram njegovo igro. Torej sem tudi jaz hinavska in se pretvarjam. Vsake toliko pokažem zobe, a res izgleda kot šala. Bo cel mesec šlo tako pretvarjanje skozi – ne verjamem. Kako se lahko najlažje pretvarjaš, da vsaj družino čez praznike ne obremenim? Vsekakor bom izpadla sama največja nesramnica, kajti mož je idealen v vseh pogledih igre.
In najhuje – zakaj v sebi čutim sovraštvo do moških, čeprav vem da niso vsi isti? Enostavno si ne znam pomagati – če imam možnost izbire, bom v vrsti čakala pri ženski, kot pa takoj pri moškem. Komunikacija do moških mi je že odveč, kaj šele kaj večjega.
Ne zameri mi besed, ne obsojam, pa vendar med vsemi možnimi odgovori mislim, da bi ti koristilo par obiskov pri dobrem psihologu – očitno želiš druge stvari, drugače… Če nadaljuješ življenje v tem slogu, boš zastrupljala samo sebe in potem še svojo okolico.
Forum je zaprt za komentiranje.