Zakaj samohranilka težko dobi partnerja?
Veliko se piše o umetni oploditvi ženske, zdravljenju neplodnosti – kar naj bi kazalo, da so otroci zelo zaželeni.
Veliko tu gor berem kako so otroci zaželeni, kako ni normalno ne imet otrok.
Posledično mi ni jasno, da je samohranilki tako težko dobiti partnerja. Ko zve moški, da ima ženska otroka, večina pobegne.
Razumem tiste, ki ne želijo imeti svojih otrok, da nočejo samohranilke z otrokom.
Ne razumem pa tiste, ki tako močno zagovarjajo umetne oploditve, medicinsko zdravljenje neplodnosti, tiste, ki tako govorijo, da je treba imeti otroke, če ne si egoist. Ampak potem v reali pa ima samohranilka izredno izredno malo šans, da obi partnerja.
Če je že enkrat v lajfu zajebala in se pustila oplodit tipu katerega je potem odjebala ali se ni dovolj trudila da jo je on odjebal kaj to pove o taki ženski, da ni ravno pametna 🙂
Pač je zbrala slabe gene od moškega in to je to, in to moške odbija.
Torej moške, ki tako na veliko pišejo o otrocih, tudi o umetni oploditivi, egoizmu tistih, ki nimajo otrok, blazno motijo otroci, ki niso njihovi?
Seveda mi je jasno, da moti moškega, ki ne želi imeti otrok. AMpak nekdo, ki pa želi otroke, čeprav z medicinsko pomočjo, noče pa sprejeti drugega otroka?
Po moje ne gre za to, pač pa za osebne preference posameznika.
Ko sem bil jaz brez otrok mi na kraj pameti ni padlo, da bi se kaj šel s samohranilko. Vseskozi sem imel pred očmi situacijo znanke, ki se je konstantno skoraj na smrt bodla z bivšim…. in jaz seveda nikakor nisem želel te izkušnje.
Mene v resnici nikoli ni motilo to, da bi bil del družine otrok, ki mu nisem biološki oče, ampak le to, da bi se, hočeš-nočeš moral ukvarjati še z njegovim biološkim očetom, ki pa je lahko normalen, lahko pa tudi ne.
Danes, ko imam ločitev za sabo pa nimam nič proti temu, da bi nova patrnerka imela svoje otroke, niti proti kombinaciji moji-tvoji-najini.
Veliko jih nima otrok, pa moški prav tako bežijo od njih. Očitno je malo pravih moških. :))
Ena varianta je ta, da se enim moškim še s s svojimi otroci ne da ukvarjat,
kaj šele s tujimi. Lahko mu grejo pa ajnfah otroci na živce.
Druga je širjenje genov….medvedje in levi napadejo samico z mladiči in
mladiče pobijejo, da se lahko parijo z njo …. samo kot zanimivost :-)))
Tretja so dejansko tečni bivši, ki vpadajo v stanovanje in hočejo biti del
družine…
Četrta je ta, da se mu ženska z otroci ne more na polno posvečati…če na
njegov rojstni dan recimo zboli otrok, ima prednost seveda otrok…
Moje izkušnje z samohranilkami: Poraz!
Bil sem z nekaj, največji problem je neurejeni odnosi z bivšim, nekontrola svojih lastnih otrok in materialno izkoriščanje.
Največ problemov sem imel, ker partnerke niso bile dovolj močne da bi uredila odnose z bivšimi….sami problemi od nespejemanja otrok, neplacevanje ali deljenje stroškov, podtikanje polen itd….sami problemi, če pa.naletiš na sociopata ali nasilneža imaš pa še večji problem.
Drugi problem nekontrola.svojih otrok….nič ni hujšega kot, da so otroc čist zbezlan in jim mati vse dovoli…sploh jih nima.pod kontrolo, razpuščeni, skoz jokajo in izsiljujejo, manipulirajo do konca in nimajo meja. In kar je najhuje, ker niso tvoji nimas toliko vpliva najdemo njih, ker pač niso tvoji in ti ni dovoljeno, da jih vzgajaš, kakor se tebi zdi prav, ampak njej. Nic ni hujšega kot podivjana tročad brez meja, ko pa sem sam clovek reda in discipline.
Tretja stvar ozemanje partnerja…samo da ima od tebe koristi, ker jo je bivši z otroci vrgel na cesto….samo da dobi deca z bajto, denarjem, avtom, po moznosti da je brez avtoizpita in skoz prosjači za denar, ker sama pa ima tok ponosa da noče na socialno uredit odnose z bivsim al prosit za financno pomoč.
Skratka kup problemov in tezav, izogibajte se jih na daleč, oziroma izogibajte se samohranilkam pod min 40 leti. Tiste nad temu so ze mal bolj zrele in majo bolj odrasle otroke. Je mnogo lazje kot z mladimi mamicami ki, so se pustile napumpati.
Prva varianta je pač ne-dec.
Druga varianta je suženj nagonov.
Tretja sem bil jaz 😉 premisliš pač kaj se vsaj za silo sklada s pričakovanji in si življenje organiziraš po tem in s tem.
Četrta pa je pač egoist. Če je dec normalen se v takih situacijah prilagodi…
In ljudje naj bi bili razmišljajoča bitja, ne sužnji nagonov. …iz tega sledi?
Prva varianta je pač ne-dec.
Druga varianta je suženj nagonov.
Tretja sem bil jaz 😉 premisliš pač kaj se vsaj za silo sklada s pričakovanji in si življenje organiziraš po tem in s tem.
Četrta pa je pač egoist. Če je dec normalen se v takih situacijah prilagodi…
In ljudje naj bi bili razmišljajoča bitja, ne sužnji nagonov. …iz tega sledi?[/quote]
Sej moški zlo razmišljajo. Predvsem, kako bi blo njim fino.
Nč narobe s tem.
samohranilke so super … občasnice ♥
Situacija samohranilke je podobna ali gre za ločeno ali za vdovo, kjer ni nikogar, ki bi se zraven mešal. Ali pa, če gre za neznanega očeta otrok.
Dokler moški ne ve, da ima otroke, je super , pametna, zabavna, lepa, družabna. Ko ugotovi, da so zraven otroci pa moški hitro odpeketa. So seveda svetle izjeme, ki sprejmejo tudi tuje otroke.
Zanimivo je pa potem to, da ko nekdo sprejme tuje otroke. Dva taka moška poznam. Njima ni bil problem, sta se dobro vklopila, otroci ju imajo radi. Ampak sosedje, kolegi, sorodniki so ju nažirali kako sta neumna, da sta se vezala s samohranilko. Tako ženske kot moški so se zgražali nad njima. Seveda taki ozkogledi, ne vsi.
A so res geni tako pomembni?
Zgleda, da je pri ljudeh tudi pogosto podobno kot omenja Skela za divje živali.
Če si želiš imeti otroke, zakaj je tako moteče, če to niso tvoji geni? A ni otrok otrok? A ni bistvo v ljubezni do otroka? Je večina ljudi sposobna ljubezni le do svojih bioloških otrok?
Vsaka čast vsem tistim, ki posvojijo tuje otroke. Vsaka čast tudi vsem tistim, ki sprejmejo otroke, ki jih ima partner že od prej.
Sam vem zase da se bolj za deklice in “tuje” hčerke bi lahko z veseljem sprejel in vzljubil kkt svojo lastno. Medtem pa za moške potomce, pa nikdar ne bi bilo to. Pteprosto to je sin od nekoga drugega deca in preprosto ni moj sin, ni moj ponos. Ne znam razložit, pač tako obcutim.
Bi ga imel rad, ampak nikoli pa tako kot mojega lastnega.
Pa je sedaj vprasanje, bi samske sprejela moža z otroki. V 99% ga ne bi, ker se dekletom.ne da ukvarjat z ” drugimi pamzi”. Pa ce si dekleta priznajo al ne, to globo v njih drzi definitivno.
Tako da tudi samski moški z otroki so na slabem glasu, ne samo zenske.
Seveda ni res. Ce zenska dobr izlgeda ni problema. Poznam kar nekaj zensk ki so 2-3 locene in imajo ze kopico otrok (z razlicnimi moskimi), pa so se vedno zazelen plen. Pustimo ob strani zakaj toliko menjajo, no dejstvo je da jih moski vedno …. najdejo 😉
Izjeme obstajajo, tudi sam poznam nekoga, ki ima 5 otrok z 3.razlicnimi in se zmeraj okrog veselo trosi seme. Pac tak clovek je vara in vedno, je pa tudi se za vprasat kaj je z njihovimi partnerji da se sploh pustijo zapletat s takimi 🙂 Sigurno ni vse v redu v glavi, ampak tako kot pravijo za vsako metlo se stil najde…al vec njih 🙂
“Like playing someone elses save game.”
Tudi jaz bi odsvetoval zapletanje z ženskami, ki že imajo otroke razen če je res res res nekaj med vama oz. če že imaš sam otroke. Ker problem je, da dobiš v paketu dve. Lahko se super razumeš z žensko kot tudi z otrokom, potem pa je še tukaj skupna dinamika in ostala družina.
Boli, ko mama reče ja ampak on pa je tvoj pravi ati zato greš malo k njemu. Na koncu če se ne izide pa dvojno boli. Se počutiš, da si tudi otroka razočaral in pustil na cedilu. Otrok ni tvoj, ga pa vseeno pogrešaš kot nor, nimaš pa nikoli in nikdar nobene prave pravice do njega, tudi otrok to zna malo izkoriščati, ampak ne moreš zameriti in moraš prenesti marsikaj.
Sta pa res dve največji težavi sploh odnos z bivšim, kar je v mojem primeru bilo kar vredu (se ni kaj preveč zanimal razen zaradi svoje družine naj otroka kaj pripelje) in seveda odnos mama-otrok, ki je šel v neke nezdrave vode in navezanost presega neke meje normalnosti. Pa še miljon stvari, ki načeloma niso neka katastrofa ampak vse se začne nalagati.
Nebi popolnoma odsvetoval, ampak se je treba zavedati da moraš biti izjemno zrel, odgovoren in vedno vedeti da dobiš vse v paketu in da je to igranje razmerja na visoki težavnostni stopnji.
Otrok ne more imeti dveh očetov. zakaj si komplicirati življenje in si nakopati na grbo otroka, ki je tvoj in ni tvoj. Skrbiš zanj, obenem pa ima še biološkega očeta, ki ima vse pravice do stikov in sodelovanja pri vzgoji. To lahko vodi le v zmešnjavo.
Prva varianta je pač ne-dec.
Druga varianta je suženj nagonov.
Tretja sem bil jaz 😉 premisliš pač kaj se vsaj za silo sklada s pričakovanji in si življenje organiziraš po tem in s tem.
Četrta pa je pač egoist. Če je dec normalen se v takih situacijah prilagodi…
In ljudje naj bi bili razmišljajoča bitja, ne sužnji nagonov. …iz tega sledi?[/quote]
Sej moški zlo razmišljajo. Predvsem, kako bi blo njim fino.
Nč narobe s tem.[/quote]
Hehe, na tanko, kot mortadela!
Ne, ni tko, večino zanima samo to, kako ga bodo na vlažno in toplo vtaknili, se pa pri marsikateremu ločencu (takemu, ki je bil prevaran), precej spremenijo pogledi po ločitvi…
Tudi ona tretja varianta, je bila je zato, da bi malo podkuril, kar pa mi očitno ni uspelo.
…in če moški zlo razmišljajo kako bi bjim bilo fino, je precej verjetno, da sem bil poročen z moškim, ki pa je imel ženske spolne organe 😛
Razen, če sta to dva očeta pri istospolnih parih. Tam pa ne bo zmešan.
Čist komot ima dve mami in dva očeta in vsi so srečni, najbolj pa otrok, ko ima kar naenkrat vsaj še en par “staršev”
Nakladaš, da se kar kadi.
Nakladaš pa zato, ker je pač izbira kasneje zelo omejena.
Tako ta mati samohranilka tam pri 35+ ali 40+ letih nima takšne izbire, kot pred 10-15 leti. Izbrala je pač kretena, za katerega je čez čas ugotovila, da je pač navadni škart in se ga kot takšnega čez kakšnih 10 let znebila, ostali pa so ji živi suvenirji te njene zablodele ljubezni, ki jih za seboj vlači za roko. Neumnost, ki jo je storila v preteklosti lahko mirne duše pripiše sama sebi.:-))
.
Večina ornk moških je itak že v tem času poročenih, v resnih zvezah. Ostajajo ji le da izbira med večnimi maminimi sinkoti, takšnimi ki se še niso uspeli zresniti, med ločenci, ki so se itak naveličali tako svoje žene kot lastnih otrok…ter morda občasno se na “tržišču pojavi” kakšen ločenec, kjer je pač on bil tisti, ki mu je žena nažirala živce ali natikala roge. :-))
In ti zadnji poidejo kot vroče žemljice, če seveda ne padejo v mind loop in tudi oni začno trajbati svojo mantro “vse babe so iste”, kot to veliko krat počno razočarane bivše žene. :-))
Ampak kljub temu nekaj žensk kar uspešno naredi malo šolo življenja in uspejo najti (ali pa tipi najdejo njih) takšnega moškega, ki nima problemov s tem, da ima ona iz prvega zakona otroke. Veliko krat jih ima tudi on. :-))
Večina teh žensk si potem najde srečo tam pri 50…55+, ko ji najprej drastično padejo kriteriji pri moških (maminim sinkotom umrejo mame, drugi se za silo zresnijo, kurbirjem več ne stoji kot kandilaber na vsako kiklo…), njeni otroci so že počasi odšli na svoje, pa niso moteči faktor za bodočega partnerja, svojih otrok pa tudi ne more imeti več.
Torej, Watamaro, glej, da se te tvoja nekoč ne naveliča. Po tvoji teoriji boš namreč v tem primeru tudi ti kreten..
Hvala za skrb forumski kolega. :-))
Skrivnost je v dnevni skrbi za kvalitetno zvezo pri obeh partnerjih. To je le moje priporočilo… morda ti kdaj prav pride… kajti nikoli ne reci nikoli in v življenju ne veš, kaj se bo zgodilo že jutri.(tako meni, kot tebi) :-)))
No z veseljem vrnem nasvet forumski kolega.
Takoj, ko se boš nehal sekirati zame boš imel en problem manj v lajfu. :-)))
Jah, tako pač je, ker je sodobna družba vse bolj usmerjena v komoditete posameznika, kjer je glavna skrb lagodno življenje – brez odvečnih ˝skrbi˝ . Vse je v redu in super, dokler se na obzorju ne prikažejo potencialni ¨problemi˝, kar morda v praksi sploh ne bi bili. A tega ne bomo nikoli izvedeli, dokler bomo pridno predvsem predalčkali določene ljudi in posploševali. Edino to nam pomaga, ker se skrbno zavijemo v vato in ˝zaščitimo˝ pred možnimi ˝pijavkami˝ .
Med branjem določenih komentarjev, človek dobi občutek, da so nekateri moški skoraj idealni, ker nikoli, res nikoli v življenju niso naredili ˝neumnosti˝, že od samega rojstva so odgovorni, vestni in skrbno pretehtajo vse možne posledice (predvsem slabe) svojih dejanj in odločitev. No, če so tudi v resničnem življenju takšni (ne pa samo na forumu, skriti za nikom), potem vsaka čast. Obstaja še neko upanje za človeštvo 🙂
Načeloma pa menim, da je življenje zanimivo ravno zaradi tega, ker nas mnogokrat preseneti – tako negativno kot pozitivno, vendar za to potrebujemo tudi nekaj poguma. Pogum pa pomeni tudi določeno mero ˝tveganja˝, samo baje ta ni ravno moderna zadnje čase v medčloveških odnosih. Zato je, tako kot je. Vsak zase.
Samohranilke težko dobite partnerja, ker iščete partnerja brez otrok, ti pa praviloma niso zainteresirani za takšno razmerje. Ena moja znanka, ki ima enega otroka, je odkrito povedala, da jo zanimajo samo moški, ki od prej nimajo otrok, ker se s tujimi otroki ne misli ukvarjat. Iščite med moškimi, ki imajo vsaj enega otroka od prej, pa bo veliko večji uspeh.
Forum je zaprt za komentiranje.