Najprej en lep pozdrav vsem, ki se letovate branja tegale mojega problema.

Star sem 20 let in za prvega maja sva sla s punco na morje v pocitnisko hisico, kjer sva ob prihodu oba prav veselo oba strmela v stedilnik…
S seboj sva imela vse mogoce stvari, ki so nama jih nalozili starsi, ko sva omenila, da bova skusala sama kuhati… Predno sva prispela in predno je bilo zares potrebno kaj skuhati, sva si mislila, da bova to ze nekako zmogla ampak se je kasneje izkazalo, da sva raje odsla v kako restavracijo.
Kaksen dan sem poskusil s kaksnim krompirjem, da sem ga nekako cudno spekel… Drug dan je ona poskusala pripravit kaksn riz z Uncle Bensovo omako ampak moram reci, da nama prav nic ni kaj dobro uspelo. Nobeden ne zna kuhat.
Kaksen problem!
Prosim pomagajte mi, kako naj se nauciva kuhat?
Kaj naj storiva poleti?
Restavracije so drage, ce pa sam kuhas pa poterbujes precej znanja.
Vsak dan tudi ne more biti ocvrto jajce za kosilo…

-R&T

Vaja dela mojstra. Še in še poskušajta, če bosta imela veselje in voljo, vama bo enkrat že uspelo. Najbolj fino bo, če bosta skupaj packala, pa čeprav začneta z jajci na oko na malo drugačen način, potem poskusita s palačinkami, pa mogoče s paradižnikovo solato. Nič pa tudi ni narobe, če si kupita kakšno kuharsko knjigo in delata po navodilih – v začetku, kasneje vaju bo že zagrabilo, da bosta delala malo po svoje. Tudi sama nisem znala skoraj nič skuhat (razen krompirja), pa me je fant spodbujal tako, da je najprej on nekaj spackal, nato skupaj, nato sama, sedaj se mi vse skupaj zdi “mala malca”. Krasna knjiga za začetnike se mi zdi “Kuharstvo” (žal ne vem točnega naslova), ki jo uporabljajo učenci srednje gostinske šole. Vendar le če imata voljo! Veliko uspeha!

Tako je, da je kuhanje mala malca. Res pa je, da če te niso naučili straši oz. če jim nisi nikoli gledal pod prste bo malce težje. Ampak spet ne tako zelo hudo. Ampak logično je, da ne moreš začeti npr. s krofi. To, da vama ni uspel ne riž (vse piše na ovitku) ne krompi, je pa zelo začetniško. Jaz uporabljam kuharico sestre Vendeline, vidva pa bost glede na res obupne začetniške težave morala začeti s kakšnimi otroškimi kuharicami, kjer je vse do podrobnosti opisano. Lahko pa tudi eksperimentirata: vsakič bo seveda bolje… Bolje, da ne povem, kako sem pred leti skuhala juho…. Lahko smo jo samo še stran vrgli….

Veliko uspehov!

Tole bo res “krasen” nasvet, a po moje se drugače ne da – z vajo. Malo pokukajta k mamam v kuhinjo. to bo mogoče pomagalo, a še vedno ne veš, dokler sam ne poskusiš (nekajkrat). Obstajajo tudi kuharski tečaji (in gospodinjski), kjer se lahko naučiš nekaj fint (a stanejo)
kuhati sem se naučila šele takrat, ko sem šla na svoje in sem pač morala, če sem hotela jesti. V prvih dneh je bilo s kuharico, zdaj pa že uživam in eksperimentiram. Moj napredek pa se najbolj vidi v testu za pico – čeprav ga delam ves čas po istem receptu, je šele po vsaj dvajsetkratni ponovitvi postalo takšno kot ga imam rada- krko zunaj, mehko znotraj….
Evo, en receptek pri katerem ne moreš zgrešiti: Zmešaš eno skuto, pol kisle smetane, dve jajci, malo soli. Kupiš vlečeno testo. V pekač nalagaš plast vlečenega testa in mažeš z nadevom, pa spet plast testa… Čez zadnjo plast testa pomažeš z mešanico rumenjaka in mleka. Pečeš na 200, dokler ni zlato rumeno (odvisno od velikosti – približno 35 – 40 minut.) Dela nič, burek pa slasten. Zraven gredo zelo dobro kakšni zelenjavno -mehiški okusi.

Naslov knjige je “Kuharstvo za vsakogar”, žal pa ne vem, kdo jo je napisal. Za začetnike res dobra knjiga. Priporočam.

Hvala vsem za odlicne nasvete, res bi bilo najbolje kupiti pravo kuharsko knjigo in zaceti skupaj packati in eksperimentirati s kuho.
Naslednji mesec gresta moja starsa na ene organizirane oglede za 3 dni in verjetno bova prazen stedilnik se kako izkoristila…
Verjetno bom nasel kakega bivsega sosolca z osnovne sole, ki je solanje nadaljeval na gostinski soli in ga prosil za tisto knjigo… In mogoce se za kak nasvet… Verjetno ne bom dobil kakega cudnega odziva z nasmeskom do uses…

Se enkrat hvala,

R&T

R&T,

obstaja ena kuharica za otroke (natančnega naslova žal ne poznam), ki je res super za začetnike. Drugače pa opazuj mamo, sestro, teto babico, dedka… Od “starih mačkov” se boš največ naučil, saj imajo ponavadi polno malho dobrih nasvetov in trikov.
Veliko uspeha!!

Z makaroni ne moreta udarit mimo – makarone skuhata kakor piše na ovitku (npr. 10min), za omako pa uporabita tuno v olivnem olju (npr. RioMare) – z vilicami jo zdrobita, da se lepo pomeša med makarone.

ah, dejte no! pa kje živite?! jest sem kuhala že takoj ko sem začela hodit v šolo, zdej sem v srednji pa znam naredit kar hočete! pa kaj vas starši doma nč ne naučijo? pol je pa problem v njih, ne v vas!

buuuuuuuuuuuuuuu……

Tudi sama sem zacela bolj s spagetarijo. Zdaj ze vem, da imam najraje cisto tanke spagete – spagettini pise gori na skatlici. Stevilka ena, to je par minutk, pa so skuhani. Pripravljene omakice odsvetujem, ker niso tako dobre kot na sliki. Na spagete pa lahko vrzes razlicne reci, pa se hitro so na dopustu pripravljeni. Zraven zelena solata ali paradiznikova – z malo olivnega olja postane to specialiteta. Ce je bolj malo stvari pri roki, lahko na olivnem olju na hitro preprazita cesen, dodata spagete in cisto na koncu malo nasekljanih feferonckov ali pa kar malo posipata cilijem (npr. v prahu), samo da je par rdecih pikic, premesata, postrezeta pa s kislo smetano in parmezanom. Omenjeni recept je visoko kaloricen, zato kalorije pokurita s plavanjem. Eksperimentacije gredo nato v tej smeri: kisla smetana + tuna, namesto cesna cebula v prejsnjem receptu, je pa nekaj silno silno fletnega, kar se da na spagete, to je pesto omakica. To pa je za vaju za zdaj se za kupit, ker svoje se ne bosta delala. Imajo jo v bolj zalozenih trgovinah, vsebuje pa pretezno baziliko v olivnem olju, malo popra, pistacij, oreskov, potem pa so variacije – bodisi z melancani, papriko… Ce pa tako omakico delata, potem vse te sestavine zmeljeta skupaj in nalozita v kozarce. Tako je vedno pripravljena za spagete.

Tudi jaz sem hudo leva pri kuhi, tele omakice mi pa ze kar grejo. Imeti pa moram pri kuhi absolutni mir, me zelo moti, ce mi kdo gleda pod prste.

Tudi pri rizu je treba malo vescine. Vedeti morata predvsem, kaksen riz je okusen. So kaksni, ki so vecno trdi. Pa razlicne dolzine zrn itd. itd. bla, bla, groza, v glavnem. No, da se pa razmerje riz:voda priblizno 1:2. Voda se potem pokuha (riz nabrekne), lahko pa se doda tudi jusno kocko, da je riz potem bolj okusen. Potem pa lahko v ponev z njim, lahko spet na olivnem olju na hitro, podtakneta pa notri ze predhodno popecene koscke piscanca, paprike itd. pa je rizota tu! Trso zelenjavo (paprika) peceta dlje, potem dodajata ostalo, mehkejso. Cebula ne sme nikoli postati rjava (samo “postekleni”), ce jo prazita. Itd.

Naslov tiste kuharske knjige je:” Kuharstvo” in na naslovnici piše še srednje izobraževanje. Avtorici pa sta Pepika Levstek in Andreja Grum. Knjigo je izdala Državna založba. Kupiti se jo da v vsaki bolje založeni knjigarni, kjer imajo tudi učbenike.Ima okoli 500 strani in tudi ni preveč draga.
Notri so zelo dobri recepti za npr. musako,razne špagete,lazanjo,rižoto…Še skleda solate in kosilo je pripravljeno!
Tudi slovenske narodne jedi itd. Knjiga je zelo uporabna, le nekatere recepte moraš sam malo spremeniti (preveč maščob,sladkorja itd)
Splača pa si tudi zapisati nekaj receptov za jedi, ki ti doma pri mami teknejo in jih poskusiti pripraviti. Vaja dela mojstra!

Kdor se ni do 15. leta osnov naučil doma, se tudi iz knjig ne bo in bo imel težave, kot jih opisuje Irena. Neko osnovo moraš imet in izkušnje od doma. Prav smilite se mi. Jaz v kuhi uživam, pri 12 sem sama spekla potico, ko sta šla starša od doma.

Ni pri vseh čisto tako. Jaz nisem nikoli nič kuhala, ko pa sem šla pri dvajsetih na svoje, sem začela malo po knjigah, malo po svoje in nisem imela nobenih problemov. V začetku pač ni bilo vse tako kot treba, ampak vaja dela mojstra, če je le volja in veselje .

Za začetek poskusita s špagetami:
potrebujes:
pribl.120g špagetov/osebo
250ml pelatov(1.mala konzerva)
česen
olive
meso po zelji
baziliko

meso(namesto mesa lahko das tudi veliko konzervo tune v olivnem olju Rio mare) preprazi na malo olja; dodaj česen in pelate;pusti da pribl 10min pocasi vre;nato se dodaj olive sol,baziliko; na zalost vse po okusu;
spagete kuhaj v osoljenem kropu(Barila st.5 se kuhajo10-15 min)
Po kuhanih spagetih polij omako po vrhu pa dodaj še parmezan.
Ko bosta to obvladala pa lahko dodajaš omaki se druge dodatke ali jo naredis brez mesa in imas tako ogromno razlicnih variant kosila.Uporabis lahko tudi kaksne druge testenine.

Testenine z gobicami – ne moreš falit:

Kupi okoli 30 dkg šampinjonov, jih operi in nareži na lističe. Sesekljaj eno malo čebulico in jo popraži na malo olja, dodaj gobice in 1/2 jušne kocke in jih duši toliko časa, da povre voda, ki jo gobice spustijo. Dodaj kislo smetano in malo popra. S polivko polij testenine. Nam so všeč široki rezanci. Poskusi!

LP

Špela

R&T

mesec je že naokoli (ali pa še več), vse nas zanima, če sta s punco že kaj poskusila in kako je uspelo… Prosim oglasi se kaj in poročaj!!

Lep pozdrav!
Moram reci, da sem se kar zgrozila, ko sem prebrala odgovor neke Mojce, ki prepotentno odgovarja, kako je sama ze pri 12 letih pekla potice…namesto, da bi mlade spodbujala in jim dala kaksen pameten recept za kuhanje.
Tudi sama se dolgo nisem naucila vescin kuhanja, ko pa sem poiskusila recept za receptom, mi je vse uspevalo in se vec! Vsi so me hvalili, kako je vse dobro.
Sama svetujem, da cim vec stvari poiskusita in s tem se bosta tudi kaj naucila.
Racunajta pa, da bo morda enkrat dobro in drugic ne! Naredila pa bosta SAMA!!
Pia