Bi opremili kuhinjo …
Predvidevam, da le izjemoma sorodniki drugemu darujejo dva krožnika, ki sta ostala od celega servisa, če vedo, da si ljudje lahko kupijo komplet servis po svojem okusu oziroma jim je jasno, da sorodnik ni v izjemno hudi stiski.
Okej, moja čudaška tašča bi mi bila sposobna pokloniti šest različnih krožnikov, ker se njej to ne zdi nič takšnega, in meni to ne bi bilo izpod časti, verjetno bi se kdaj nasmejali na ta račun.
Drugače pa pravzaprav lahko skompletiraš odbit servis iz recimo krožnikov s podobnim vzorcem ali krožnikov enake oblike z različnimi vzorci, enakimi krožniki različne barve in tako dalje. Jaz imam različne desertne krožnike, vendar se vidi, da so iste firme in sodijo v isto kategorijo. So različnih barv in oblik. Ampak to sem nalašč tako kupila.
Kaj tebe pravzaprav v resnici muči?
Muči me ne nič. Me le zanima če sem edina takšna čudaki na ki je svojo kuhinjo napolnila na tak način.
No v resnici še je začelotilo z enim servisom ki sem ga pol razbila že dooooolgo preden sem dobila svojo kuhinjo. Potem pa sem dobila malo tu in malo tam. Nekaj je tudi zapuščina tašče ki je že pokojna. Nič ni podobno, nič ni od istega proizvajalca. Ok mogoče je 6 skodelic enakih 😉
Aja pa drugače bi si lahko privoščila nov servis.
A bi bilo težko že uvodoma tako napisat, ne pa da zveni, kot da ti sorodniki odlagajo miloščino.
Imej tako, kot je tebi všeč, ostali bodo že potrpeli.
Ko sem še živela pri starših, smo nekaj časa imeli ostanke različnih servisov, ker ni bilo denarja za novega, tako da je bil cel dogodek, ko smo vsi jedli z enakih krožnikov. Sama imam na kupe krožnikov iz škarta, torej nepopolnih izdelkov z lepotno napako pri potisku, ki so jih dali na prodaj po simbolični ceni in na kile. En prijatelj jih je nabavil za cel kombi in nam jih potem razdelil. Imam jih že ene 30 let, pa se kar nočejo razbiti 🙂
Imam krožnike iz Ikee. tavelike enake, za juho enake , desertne enake. Že 15 let – so zame, napo družino in obiske popolnoma dovolj in funkcionalni.
Nisem pristaš “jerbanja” iz roda v rod -po pokojni tašči je dobila to moževa sestrična- je materialistka, huda. Sem si oddahnila. Ker meni to ni in ne predstavlja mi nekega spomina na nekoga, ki ga nikoli nisem poznala, 100 let nazaj. Tudi nisem materialist po naravi, mi to ne pomeni nič. SPomin na preminule imam pa drugačen, pristen, kot pa skozi nek “#jedilniservis”.
No pri meni sploh ne gre zato da bi bila čustveno vezana na karkoli. Še manj pa sem materialistka. Se mi je pač zdelo neumno kupovati nove krožnike samo zato da bojo vsi enaki, če pa je pri hiši cel kup še čisto uporabnih krožnikov.
No je pa res da sem že od nekdaj govorila da bom imela v svoji kuhinji vsako šolsko drugačno. Zdaj sem pač samo razširila na krožnike haha.