Z možem bi šla preko Jadranske obale do Črne gore. Predvidenih imava šest nočitev. Vendar razmišljava, da je pot dolga in da bi bilo dobro, če bi šel še kdo na isto pot. Med prijatelji in znanci nisva našla interesentov.
Prvič bi prenočila v Zadru in si ogledala nekaj znamenitosti. Potem v Splitu, Dubrovniku in v Budvi.
Navzgor bi potovala po notranjosti in sicer bi se ustavila v Medjugorju, potem v Plitvicah in nato domov.
Prevozili bi okrog dvatisoč kilometrov.
Seveda bi se dogovorila za prenočišča, nekaj bi bilo tudi sprotnega prilagajanja.
Če je kakšen interesent med bralci, naj se javi.

Kakšno potovanje je pa to, če je med razdaljami ena ura vožnje? In je treba vsakič prespat? Zadar imate ogledan v eni uri, Split mogoče v treh, potem pa kaj? Ni takih norcev. Vsaj do Splita potegnite isti dan.

Kaj pravzaprav iščeta? Bi rada zmanjšala stroške, vama bo dolgčas na poti? Če iščeta družbo, bosta takole težko dobila ustrezno.

Ja, saj je stvar medsebojnega dogovora. Čisto možno, da bi se ustavljali manj ali pa tudi več. Seveda bi si vzeli čas tudi za kopanje, za hrano in za ogled lepih stvari, mogoče tudi trenutnih prireditev.
Na razpolago imamo tri tedne dopusta in od teh bi poljubno dni preživeli na potovanju po Jadranski obali tako, da ne bi bili stacionirani samo na eni destinaciji.
Če še koga zanima tak način, naj se javi.

Ampak meni še vedno ni jasno, zakaj točno si želita, da gre še nekdo zraven?

Vaju je strah, ali bi si rada zmanjšala stroške? Bi šli z enim avtomobilom, ali dvema?

Kakorkoli, mi veliko potujemo, tudi precej daljše razdalje kot je 2000 km, pa gremo vedno sami. Si ne predstavljam, da bi se na takem potovanju še komu prilagalaji, niti najboljšim prijateljem ne, kaj šele neznancem.

Kar hrabro pojdita sama na pot.

Midva z možem tudi potujeva veliko sama,. V Črni Gori sva bila 2x ( na potovanju, ne počitnica) in je prekrasno.Enkrat sva bila sam , enkrat s prijatelji( še en par- se poznamo že 30 let). Črna Gora je lepa tudi v notranjosti ( Žabjak, Cetinje, Lovčen , Tara, Plužine z jezerom, nazaj čez Sarajevo, Mostar). Je pa treba kar enih 10 do 12 dni, da si vse ogledaš in da uživaš, mogoče tudi rafting na Tari ali Neretvi.
Nama je lepo , če sva sama ali pa tudi v družbi. Nočitve sva si rihtala sproti- booking. Se dobi tudi v sezoni brez problema. Da o hrani ne govorim. Na tem območju se res dobro in poceni je.
korajžno na potovanje, super je….

Saj bova šla kar sama, če ne bo drugače. Vendar se mi zdi bolj zanimivo, da bi šel še kdo, ki ima enake želje. Mogoče bi dodal še kakšno zamisel.
Seveda bova šla s svojim avtom in morebitno sodružabnik gre s svojim. Toda ker znanci in prijatelji, čeprav imajo podobne zamisli, ne morejo v tem času, šla bi namreč v ponedeljek štirinajstega avgusta, sva mislila, da je mogoče kdo med bralci, ki ima podobne ideje.
Vsekakor do Budve bova šla, potem pa navzgor, ne vem, še nisva še prav odločila, vendar, če bi šel še kdo, bi se enkrat dobili ob zemljevidu in dorekli bolj natančno traso.

Ah, daj komplicirat. To sploh konkretno potovanje ni, ampak morje, kjer se prestavljaš s kraja na kraj. Zakaj že? Pojdita raje do konkretnega kraja, se tam stacionirajta in hodite na izlete. Pa se mogoče enkrat prestavita. Komu se pa da prestavljat vsak dan za tako kratke razdalje? Ne rečem, če bi šla do Grčije.

Midva sva pred nekaj leti šla na podobno pot. Do črne gore sva prespala le enkrat, potem 3x v sami Črni gori (vsi ogledi ipd.). Nazaj sva se vračala čez Bosno, po Neretvi gor , Mostar, Sarajevo, potem pa še Jajce, Una. Lepo potovanje, veliko videla (večino stvari že 2. ali 3., a vedno je kaj novega, še ne videnega).
Ne vem, zakaj rabita nekoga, da gre zraven. Midva najraje potujeva sama. Se ni treba ozirat na nikogar, niti se drugim ni treba prilagajat nama.

Saj point je prav v tem, da nisi stacioniran na eni destinaciji. Da si pomalem ogledaš vse, kar si želiš, potem pa se enkrat v prihodnje odločiš za nekaj, ki ti je bilo posebno všeč in greš tja za več dni. Saj ne mislim, da bi bilo to kakšno sanjsko potovanje ali strokovni ogledi, ki jih doživiš z vodičem in potovalno agencijo.
Toda, za primer, v Dubrovniku bi se povzpeli na obzidje in si ogledali staro mestno jedro. Znotraj obzidja bi si ogledali znemeniti akvarij z raznolikim živalskim in rastlinskim svetom iz Jadranskega morja.
Ogledali bi si Pomorski muzej v nadstropju trdnjave Sv. Ivana, ki je bila ena najpomembnejših obrambnih točk Ogledali bi si Stradun, glavno ulico, z izletniško ladjo bi se peljali na otoček Lokrum, z žičnico bi se mogoče povzpeli na Srđ, hrib nad Dubrovnikom.
Za vsak postanek podobna zamisel.

Zamisel se meni ne zdi slaba, ampak to, da bi še dva neznanca sabo mela pa je bv.
Raje se kar sama odpravita in dobro pripravita. Predvsem psihično na dolgo pot.

Se strinjam z večino predhodnikov, da je bolje iti sam. Še s prijatelji, ki jih dobro poznaš, se je včasih težje uskladiti kot če sta samo dva, kaj šele z nekim neznancem, ki ga najdeš na enem forumu. Midva vedno, tudi na bistveno daljših poteh (3.000-5.000 km), potujeva sama, pa še tako si včasih prideva navzkriž glede kakšne zadeve. Smiselno bi bilo edino, če bi potovali z enim avtom in si delili stroške goriva, mogoče tudi bivanja. Ampak kot rečeno, z ljudmi, ki jih zelo dobro poznaš, ki imajo vsaj približno enake navade, interese.