igrica kočijaž
meni se je sodelavka malo zmislila, ker je več variant. ti jo pošiljam. boš pa videla , če ti je všeč.
Nekega jutra se je KRALJICA bolj pozno prebudila. Pogledala je okrog sebe. KRALJA še ni bilo več v spalnici. Oblekla se je in odšla v jedilnico. KRALJ si je ravno privoščil zdanji kos pogače, ko je vstopila.
»Dobro jutro, draga moja KRALJICA, Si dobro spala? Se še spomniš, da sva povabljena h grofu in grofici na popoldanski čaj? Hlapcem sem že ukazal pripraviti KOČIJO in nahraniti KONJE. Ko sva se zadnji peljala, so škripala zadnja KOLESA, zato sem jim naročil, naj do popoldneva uredijo tudi to.«
Točno opoldne je pred gradom stala KOČIJA, ki se je vsa bleščala v zlatu. Tudi KONJA sta bila svečano okičena z zlatom. Ko sta KRALJ in KRALJICA prišla na stopnišče, je KRALJ zadovoljno prikimal in rekel: »Draga moja, danes bova imela lep izlet«.
KOČIJAŽ se jima je spoštljivo priklonil. KRALJICA se mu je nasmehnila, pobožala oba KONJA in vstopila v KOČIJO. KOČIJAŽ je požvižgal KONJU in KOČIJA se je premaknila. Opravi obeh KONJ sta se zableščali. KRALJ je zadovoljen zaprl oči in se prepustil drdranju KOLES. KRALJICA je nemo zrla skozi okno. Kljub sončnemu vremenu je bilo nekje daleč zadaj čutiti prihajajočo nevihto.
Ko sta se tako nekaj časa vozila, je kar naenkrat nekaj glasno škrtnilo. KOČIJA se je ustavila.
»Kaj je to?« je nemirno vprašala KRALJICA. KRALJ se je nagnil naprej in potrkal KOČIJAŽU na prednje okno.
»Želite vaša visokost?«
»Kaj se je zgodilo« je vprašal KRALJ
»Takoj bom preveril«, je ustrežljivo odgovoril KOČIJAŽ.
»Vaša milost, vljudno bi vas prosil, če bi za trenutek blagovolili stopiti iz kočije. Naj mi vaše visočanstvo oprostijo mojo predrznost… Potreboval bom pomoč in nikogar drugega nimam… Morali mi boste pomagati pri PREDNJEM LEVEM KOLESU je rekel KOČIJAŽ.
KRALJICA je zavila z očmi, KRALJ pa je nejevoljno zagodrnjal. Ni jima preostalo drugega kot to, da sta ubogala KOČIJAŽA, ki se je že sklanjal proti tlom. KONJA sta se nemirno prestopala in rezgetala. V tistem trenutku je začelo deževati.
»Joj, kakšna neprijetnost, kako se je moglo to zgoditi« je zagodrnjala KRALJICA in stopicljala v zlatih čeveljcih z leve na desno nogo in nazaj.
»Nič ne bo z izletom, morali se bomo vrniti . Poleg tega bomo morali peljati zelo počasi, da ne nalomimo še katerega izmed celih KOLES.
KRALJ in KRALJICA sta nemo vstopila v kočijo. Sprva sta bila razočarana in jezna, da se je to zgodilo, med potjo pa sta se pomirila. Bila sta soglasna, da kasneje ne bosta še enkrat v tem dežju rinila na obisk. Odločila sta se, da bosta popoldne raje odigrala partijo bridža, grofa in grofico pa bosta povabila, naj se jima pridružita. Kar naj se onadva prevažata v tem blatu, če jima je toliko do popoldanskega čaja.
Osebe: KRALJ, KRALJICA, 2 KONJA, KOČIJAŽ, VSA 4 KOLESA