Pozdravljene!

Zanima me, če je katera izmed vas imela ali načrtuje zelo preprosto poroko – samo na matičarju, z malo (oz. manj) povabljenimi, morda tudi brez zabave z glasbo?

Meni osebno ni prijetno biti v središču pozornosti, niti mi ni všeč tista pijanska žurka na klasičnih “gostijah”, vendar pa se bojim, da bi zgolj kosilo ali večerja po opravljenem obredu izpadla preveč medlo. In definitivno mi niso všeč razni skeči (hočeš-nočeš z ženinom in nevesto v glavni vlogi), ki sodijo h klasičnim porokam. Kaj menite, kakšne so vaše izkušnje?

Lep pozdrav

NAjina civilna poroka lani jeseni je bila med tednom, zraven sta bili samo obe priči, noben od naju ni bil oblečen v poročne obleke, po obredu smo šli na kosilo in to je bilo to. Mesec kasneje smo imeli cerkveno poroko, na katero sva oba povabila le najožje sorodnike in prijatelje, po maši je sledilo kosilo za priči, sorodnike, vsega skupaj nas je bilo 32. Preprosto in čudovito intimno. Nič naju ni utrudilo, ni bilo vsega cirkusa s pripravami. Oba sva bila srečna in zadovoljna in če bi se še enkrat poročala, bi izbrala enak način. Poroka se dogaja v srcu, ne v zunanjostih. Ves tisti cirkus čez nekaj ur mine, zato je bistveno, da ostane to, kar je znotraj.

Se čisto strinjam s tabo. Sama se poročim 31. januarja, “scenarij” pa bo takšen – maričar, nato pa kosilo za povabljene. Nobene glasbe, nobenih iger… le svečano kosilo oz. pogostitev. Povabljenih bo cca. 30. Obleke ne bom imela, dala si bom zašiti črn klasičen kostim, ki mi bo ostal tudi vnaprej. Čevlje bom imela prav tako črne (ob belih satenastih čeveljcih se mi poviša krvni sladkor ;)). Tudi prstana bota čisto enostavna – dva obročka brez zarez in kanenčkov iz belega zlata.

Poroka je VAJINA stvar. Napravita si takšno, da bo to tudi v resnici. Če vama ustreza matični in kosilo, potem sploh ne razmišljajta o tem, kaj bi pričakovali drugi.

LP, Staša

Moji starši so navdušeni, da sva se tako odločila.

Sem se kar razveselila vajinih sporočil. Zdaj sem še bolj prepričana, da sva se prav odločila.

Lep pozdrav obema!
Briar

midva sva se porocila , imela vecerjo in glasbo. Vendar pa igric ni bilo ker sva midva izrazila tako zeljo, le v casu ko sva se sla midva preoblec so imeli neke igrice da so malo zabavali goste.

Bravo, klap klap klap! Končno ena! Moja poroka je bila taka:

Zvečer ob šestih v mestni hiši (sem iz LJ in se nisem hotela poročiti na tem kičastem gradu). Ko smo prišli so bile v avli svečke in čisto malo rožc. Razsvetljava je bila minimalna. Obred je bil opravljen brez pretirane patetike. Po tem smo se zbrali spet v avli, nazdravili s šampanjcem in pojedli jagodo ali dve, ki so jih medtem postavili na mizice. O vsej organizaciji se dogovoriš s protokolom po telefonu.

Odšli na kosilo oz. že kar večerjo v neko oštarijo, ki obvlada slow food. Priči, starši, bratje in sestre. Na mizo so nosili vsega po malem, ampak same take zadeve, ki jih ne ješ ravno vsak dan. Muzika (iz škatle) je igrala v ozadju čisto potiho, tako da smo se lahko pogovarjali.

Nato zadovoljni vsak na svoj konec.

Obleka? Enostavna, ozka, do kolen, barve šampanjca (naredila šivilja). Šopek? Čisto nežen iz treh vejic belega španskega bezga. Cvetličarka je bila čisto navdušena, da želim tak skromen pušeljc. Pokazala mi je enega, ki ga je delala po naročilu za eno drugo poroko: en grozovit buke iz modrih vrtnic in eno pozlato. Bljak.

Kolk smo plačal, če potegnem črto pod vse skupaj? Enih 250.000,00 SIT. Še tolk ne. Največ je padlo stroškov na večerjo. Skratka, prav nič medlo ni bilo vse skupaj. Vsi so hvalili ženina in nevesto, da že dolgo niso videli take luštne poroke. Nobene panike, nobene histerije, nobene pijanščine, nobenih trapastih štosev.