je sploh kakšna razlika? Kaj je drugače, če si poročen?

Če si poročen, imaš lep spomin in lep album. Čedalje bolj pogosto ga prelistam.
Za praktično, vsakodnevno življenje pa ni kake bistvene razlike.

Zame neizmerna, žal pa nimam ne želje, ne moči, ne energije tukaj na dolgo in široko razpredat zakaj in kako. Meni pomeni poroka javno obljubo, da se bova do skrajnih moči potrudila, da nama bo lepo skupaj. Ratuje nama že 20 let. Nisva pa držala nikoli ob obljubi (ki sva si jo že pred poroko dala večkrat – tako v dvoje) fig v žepih. Bila sva resna in sva resno mislila, kar sva rekla. In nič nisva šla probat.

Verjetno te zanima, kakšna je formalna razlika, z vidika prava, pravic in obveznosti (da prihranimo nakladanje o tem, kaj komu nekaj pomeni, kar je stvar vsakega posameznika oz. para).

Načeloma sta oba insitituta izenačena. A v praksi se lahko zakomplicira, ker je mogoče treba v kakšnem primeru dejansko dokazovat obstoj zunajzakonske skupnosti (npr. ko gre za delitve premoženja, če ni otrok), pa koliko časa je trajala ipd., pa dedovanje po zunajzakonskem partnerju, medtem ko so pri poroki te stvari bolj jasne.

se tudi zdi, da ogromna…

gledam iz vidika odnosa…tako skupaj živiš v izvensakonski slupnosti lahko s katerikoli resnim daljšim partnerjem…ko zagusti lahko vsak takoj spoka kufre in gremo po svoje… se mu ne da truditi, ker je rešitev problema tako zelo enostavna…

poroka na drugi strani – cicer ne daje garancije, da se ne gre narazen…zame pa pomeni, da ni samo življenje skupaj (ki potem postane dolgoročno – torej izvenzakonska skupnost), ampak se zavedam odgovornosti in predanosti temu partnerju (ker poročiti se res ne greš v vsaki daljso zvezo, kjer pa se mogoče že lahko vseliš skupaj in je to kar lepo izvensakonska skupnost potem) in iz te mu obljubljam večno zvestobo v vsakem trenutku življenja… se pravi že v to vezo – stopam s tem zavedanjem odgovornostjo in trudom in tzudi če gre kaj po stranskih poteh se bolj potrudiš in premisliš o rešitvah…
pač gre za odločitev o poroki in to partnerja sprejmeta zavestno in z odgovornostjo ter spoštovanjem eden do drugega….pri izvenzakonski skupnosti pa tega ni…

Nama gre čist fajn tud že skoraj 20 let, brez javnih (in kakršnihkoli drugih) obljub, podpisov, papirjev, prstanov in ne vem kakšnih ceremonij.
Ja, v bistvu je razlika samo ta, da lahko čez leta gledaš album s poročnimi slikami 🙂
Ampak nama se je v vseh letih nabralo toliko slik (fotografskih in tistih v spominu), da poročnih ne pogrešava.

In če dejansko živiš skupaj, prijavljen na istem naslovu, ni čisto nobenih problemov glede dokazovanja zunajzakonske skupnosti pri uveljavljanju kakršnihkoli pravic.

Ne bom začela naštevat, koliko poročenih tipov je gladko čez noč spokalo in zadeve formalno uredilo šele čez leta, ko je bila noseča ta nova ali kaj podobnega. Po drugi strani sem se pa jaz po koruzništvu “ločevala” dolga leta, preden sva vse formalno uredila. Ne vem, od kod vam take neresnične floskule. Vedno lahko spokaš, poroka ne pomeni, da ti odrežejo noge, in vedno moraš urediti tudi formalnosti, če imaš skupne otroke in premoženje, drugače enostavno ne gre.
Ko bi poroka vsaj bila zagotovilo nečesa in bi pomenila, kar naj bi pomenila. Eno figo pomeni, saj se jih 40 procentov loči (ne govorimo o koruznikih, ampak o zakoncih).

Poroka dandanes pomeni le to, da se moški pred ljubljeno zaobljubi, da bo skrbel zanjo in za njuno družino. Da ne bo ob nesoglasjih in težkih trenutkih takoj pograbil torbo in pustil težave za seboj.
Pametna ženska si z moškim, ki je ne zasnubi, ne bo ustvarjala gnezda.

Pri odgovornih odraslih ljudeh je tole zgoraj enako v obeh primerih.

Tako da… zame ni razlike. Mogoče le tisto, da ob poroki imaš še veliko zabavo in ples do jutranjih ur in kupe prijateljev v bližini.

japajade
kakor hitro imaš z nekom skupno premoženje in otroke, ne moreš kar tako spakirat kufrov brez kakršnih koli posledic….

če pa si z nekom samo poročen, pa nimata mladoletnih otrok in nimata nobenega skupnega premoženja, pa sta lahko v pol ure ločena… spakirata kufre in gresta.

drugače pa obstaja tudi pravna razlika, je en hakeljc pri delu na črno.
žena/mož lahko dela pri svojem možu/ženi v okviru zakona, pa se ne bo smatralo za delo na črno (pomoč sorodniku), medtem ko izvenzakonska partner/ka te pravice nima… tako je tolmačenje davčne uprave…

Evo, tipično babje razmišljanje. A ženska se pa ne zaobljubi, da bo skrbela za moškega in za njegovo družino in da ne bo takoj pograbila kufre, ko bo on ostal brez službe – pri tej vladi je vedno več takih primerov? Kje pa ti živiš, a v kakšnem arhivu??? Danes snubijo ženske!

Ne bom začela naštevat, koliko poročenih tipov je gladko čez noč spokalo in zadeve formalno uredilo šele čez leta, ko je bila noseča ta nova ali kaj podobnega. Po drugi strani sem se pa jaz po koruzništvu “ločevala” dolga leta, preden sva vse formalno uredila. Ne vem, od kod vam take neresnične floskule. Vedno lahko spokaš, poroka ne pomeni, da ti odrežejo noge, in vedno moraš urediti tudi formalnosti, če imaš skupne otroke in premoženje, drugače enostavno ne gre.
Ko bi poroka vsaj bila zagotovilo nečesa in bi pomenila, kar naj bi pomenila. Eno figo pomeni, saj se jih 40 procentov loči (ne govorimo o koruznikih, ampak o zakoncih).[/quote]

daj prosim preberi še enkrat preden napadaš, da pišem neresnične floskule….sem napisala, da poroka sama po sebi ne pomeni, da ostaneš skupaj za vedno oz. da ne nikoli ne boš spokal…
govorila sem lastno mennje z vidika odločanja in spoštovanja do partnerja – omenila sem da jaz vidim s tega vidika bistveno odločitev o poroki z vidika odgovornosti in predanosti, zaupanja partnerju oz. vsega tega z obeh strani v odnosu…
ja res je veliko se jih ločuje, ker verjetno ne jemljejo tako poroke s tako odgovornostko ampak verjetno bolj tako kot da bi šli po omare v trgovino, lahko jih bodo imeli dolgo, če pa najdejo kakšno bolj zanimivo slučajno nenačrtovano jih bodo pa zamenjali – zaradi tega prostopa in take neodgovornosti se ljudje potem ločujejo…še enkrat torej jaz vidim razliko v razumevanju koraka kot odločitve in predanosti odnosu in ne v obredu samem…

Znanstveno je dokazano, da poročna torta pri ženski zmanjša željo po seksu do 80%. Fantje, pamet v roke in čimdlje od poroke!

Poroka je za tiste, ki jim besede pomenijo več kot dejanja, za tiste, ki potrebujejo (ponavadi velike) ceremonialne predstave za navidezno realizacijo temeljnih odnosov, včasih tudi za tiste, ki z ekonomistično logiko preračunljivo seštevajo poročna darila in odštevajo račune za pogostitev, utrjujejo mreženje med uporabnimi povabljenci, velikokrat tudi za konformiste ali ljudi, ki zgolj ubogajo zahteve in želje staršev.

Koruzništvo je za ljudi, ki ne potrebujejo verbalno-ceremonialne navlake za dejansko ljubezen s partnerjem.

ne boš verjela, imaš tudi ljudi, ki se ne poročajo zaradi svatov, daril in želj staršev…

ne boš verjela, imaš tudi ljudi, ki se ne poročajo zaradi svatov, daril in želj staršev…[/quote]

…saj, potem se pa zaradi ceremonije an sich :))

Pri odgovornih odraslih ljudeh je tole zgoraj enako v obeh primerih.

Tako da… zame ni razlike. Mogoče le tisto, da ob poroki imaš še veliko zabavo in ples do jutranjih ur in kupe prijateljev v bližini.[/quote]

je res, da pri odgovornih ljudeh velja enako v obeh skupnostih- je pa zame to neka simbolna potrditev partnerju…
kar se pa dogodka tiče – pa poroka zame ni šov za stotine sorodnikov…ampak nepozaben in edinstven dogodek za par, kjer sta eden z drugim in uživata tisti dan – najbolje nekje na potovanju, kjer ju cel dan razvajajo, obred simbolni preprosti nekje v tropskih krajih in potem razvajanje in samo njun čas naprej…poroka je za partnerja, ki se poročita ne za sorodstvo…sploh ni potrebno, d aje kdo od njih zraven

Ne bom začela naštevat, koliko poročenih tipov je gladko čez noč spokalo in zadeve formalno uredilo šele čez leta, ko je bila noseča ta nova ali kaj podobnega. Po drugi strani sem se pa jaz po koruzništvu “ločevala” dolga leta, preden sva vse formalno uredila. Ne vem, od kod vam take neresnične floskule. Vedno lahko spokaš, poroka ne pomeni, da ti odrežejo noge, in vedno moraš urediti tudi formalnosti, če imaš skupne otroke in premoženje, drugače enostavno ne gre.
Ko bi poroka vsaj bila zagotovilo nečesa in bi pomenila, kar naj bi pomenila. Eno figo pomeni, saj se jih 40 procentov loči (ne govorimo o koruznikih, ampak o zakoncih).[/quote]

daj prosim preberi še enkrat preden napadaš, da pišem neresnične floskule….sem napisala, da poroka sama po sebi ne pomeni, da ostaneš skupaj za vedno oz. da ne nikoli ne boš spokal…
govorila sem lastno mennje z vidika odločanja in spoštovanja do partnerja – omenila sem da jaz vidim s tega vidika bistveno odločitev o poroki z vidika odgovornosti in predanosti, zaupanja partnerju oz. vsega tega z obeh strani v odnosu…
ja res je veliko se jih ločuje, ker verjetno ne jemljejo tako poroke s tako odgovornostko ampak verjetno bolj tako kot da bi šli po omare v trgovino, lahko jih bodo imeli dolgo, če pa najdejo kakšno bolj zanimivo slučajno nenačrtovano jih bodo pa zamenjali – zaradi tega prostopa in take neodgovornosti se ljudje potem ločujejo…še enkrat torej jaz vidim razliko v razumevanju koraka kot odločitve in predanosti odnosu in ne v obredu samem…[/quote]

Ja, lepo, če tako gledaš, a potem ne smem napisati svojega mnenja? Jaz sem šla v mojo koruzniško zvezo s prav takšnimi nameni kot ti v poroko, nikoli prej nisem s kom živela, z nikomer nisem imela otrok, nisem kupila nepremičnine in si želela ostati skupaj do konca življenja. Nisem se na novo zvezala, ker je bilo to to in nikoli več ne bo moglo biti enako. Poroka mi je pa nepotrebna ceremonija, tem se izogibam, ne maram uradnih opravkov in ceremonij, sem zelo privaten človek.
In veliko ljudi poroko jemlje približno tako kot odločitev za spremembo frizure. Res je popolnoma vseeno, kako ti gledaš na to, ker žal v resnici ni tako. Tako ti gledaš, jaz pa gledam tako na vsako zavezo za skupno življenje. Ampak v končni fazi to nikomur prav nič ne pomaga.

Pri poročenih parih je mož avtomatsko oče otroka, pa čeprav sta se poročila dan pred porodom.
Pri izvenzakonski skupnosti mora partner otroka priznati.

Ni nobene razlike. Fešto in potovanje lahko opraviš tudi brez te uradne ceremonije. Če želiš.

Če kdo misli, da se lahko odgovornosti (predvsem do otrok) izogne s koruzništvom, se zelo moti.

Sem v zvezi s temle ravno razmišljala, da se ne spomnim enega “zunajzakonskega” para, ki bi recimo pol nekaj letih skupnega življenja šel narazen. Poročenih, ki so se ločevali, poznam pa kar nekaj.

Ne bom začela naštevat, koliko poročenih tipov je gladko čez noč spokalo in zadeve formalno uredilo šele čez leta, ko je bila noseča ta nova ali kaj podobnega. Po drugi strani sem se pa jaz po koruzništvu “ločevala” dolga leta, preden sva vse formalno uredila. Ne vem, od kod vam take neresnične floskule. Vedno lahko spokaš, poroka ne pomeni, da ti odrežejo noge, in vedno moraš urediti tudi formalnosti, če imaš skupne otroke in premoženje, drugače enostavno ne gre.
Ko bi poroka vsaj bila zagotovilo nečesa in bi pomenila, kar naj bi pomenila. Eno figo pomeni, saj se jih 40 procentov loči (ne govorimo o koruznikih, ampak o zakoncih).[/quote]

daj prosim preberi še enkrat preden napadaš, da pišem neresnične floskule….sem napisala, da poroka sama po sebi ne pomeni, da ostaneš skupaj za vedno oz. da ne nikoli ne boš spokal…
govorila sem lastno mennje z vidika odločanja in spoštovanja do partnerja – omenila sem da jaz vidim s tega vidika bistveno odločitev o poroki z vidika odgovornosti in predanosti, zaupanja partnerju oz. vsega tega z obeh strani v odnosu…
ja res je veliko se jih ločuje, ker verjetno ne jemljejo tako poroke s tako odgovornostko ampak verjetno bolj tako kot da bi šli po omare v trgovino, lahko jih bodo imeli dolgo, če pa najdejo kakšno bolj zanimivo slučajno nenačrtovano jih bodo pa zamenjali – zaradi tega prostopa in take neodgovornosti se ljudje potem ločujejo…še enkrat torej jaz vidim razliko v razumevanju koraka kot odločitve in predanosti odnosu in ne v obredu samem…[/quote]

Ja, lepo, če tako gledaš, a potem ne smem napisati svojega mnenja? Jaz sem šla v mojo koruzniško zvezo s prav takšnimi nameni kot ti v poroko, nikoli prej nisem s kom živela, z nikomer nisem imela otrok, nisem kupila nepremičnine in si želela ostati skupaj do konca življenja. Nisem se na novo zvezala, ker je bilo to to in nikoli več ne bo moglo biti enako. Poroka mi je pa nepotrebna ceremonija, tem se izogibam, ne maram uradnih opravkov in ceremonij, sem zelo privaten človek.
In veliko ljudi poroko jemlje približno tako kot odločitev za spremembo frizure. Res je popolnoma vseeno, kako ti gledaš na to, ker žal v resnici ni tako. Tako ti gledaš, jaz pa gledam tako na vsako zavezo za skupno življenje. Ampak v končni fazi to nikomur prav nič ne pomaga.[/quote]
poglej jaz nikjer nisem tebi rekla, da ne smeš napisati tvojega mnenja; nasprotno rada soočam različne poglede…in spoštujem tvojega, ga nikjer nisem negirala, temeveč sem se strinjala z njim in sem ti podala svoj pogled zakaj da ene poroke tako hitro gredo rakom žvižgat…
tisto zgoraj sem ti samo še enkrat razložila, ker očitno nisi razumela mojega prvega zapisa…
sicer pa kakor komu – poroka je obojetsrnska odločitev partnerjev in imaš prav če nekomu ni mi pač ni nj gre po poti ki je njemu najustreznejša…

….si imela slabo izkušnjo, ne verjameš če prav razumem ne v poroko, ne v izvenzakonsko skupnost…moje mnenje je, dani težava niti v poroki niti v izvenzakonski skupnosti – ampak zaupanju, iskrenosti, predanosti in odgovornosti v odnosu – in če gre izvenzakonska skupnost iz teh temeljev, bo ostala, če gre poroka bo prav tako…če gre sam odnos brez skupnega življenja in porok ter vseh uradnosti bo prav tako…če pa tega ni v odnosu pa je že začetek obsojen na propad ni potrebno niti skupnega življenja niti poroke…se lahko že dogovor za zmenek v kinu sprevrže v polomijo…tako da pri teh razočaranjih in propadih ni problem same poroke kot poroke ampak odnosa kot takega… poroka tega v odnos ne primese, niti sama izvenzakonska skupnost

Še moje osebno mnenje le o tem delu:

Nepozaben in edinstven dan samo za naju… mora itak biti na sporedu vsaj mesečno, če že ne gre tedensko.
Lepe in zanimive poti se tudi lotiva ko naju zamika in se da z organizacijskega stališča…
Tako da tega nekako ne morem povezovati s poroko.

Sam poroko pač povezujem z zabavo, malce (dobre) hrane, glasbo, plesom in druženjem s prijatelji in sorodniki – ampak to se pa dogaja tudi ob drugih priložnostih in zato spet odpade možnost, da bi bilo nekaj res posebnega.
So pa take zabave itak v naših krogih vedno po okusu in željah para – in ne sorodstva ali koga drugega.

Ja, avtomatizem velja tudi, če po kakršnemkoli naključju mož ni oče otroka…
Sicer pa ne vidim nobenega problema v tem, da mora partner otroka priznati.

Tudi jaz se strinjam s tem! 🙂