Zakaj se (nekatere) ženske tako zelo želijo poročiti? Gledam kolegice okrog sebe, ki si strašno želijo, da bi jih njihov fant zaprosil. Pari, ki so poročeni, so pred oltar stopili zato, ker si je punca tako zelo želela.

V čem je keč? Se bosta po poroki imela kaj bolj rada?

poročim se čez dva meseca, to mi je bila vedno taka lepa, romantična ceremonija, zato.

poročim se pa zato, ker je on mene vprašal, ne obratno… ko sva se spoznala, mi je rekel, da se nikoli ni želel poročiti in da se ne misli, po pol leta ob meni pa je ugotovil, da je mene čakal 😛

Vem za: dobro izposojevalnico poročnih oblek, vrhunskega fotografa in izdelovalka fantastičnih prstanov. In to čisto slučajno.

Nismo vse take 😉

Ker je fajn nekomu ukazovat, ga sekirat, pa gledat, kako moški vse ubogajo … Hecam se, a deloma je res. Vedno več moških kuha, pospravlja, skrbi za otroke, skratka prevzema gospodinjstvo, zraven pa še vse moške skrbi. Ženske pa samo jamranje, kofetkanje s kolegicami in govoričenje, kako so za vse same. No, na koncu pa moškega še ožamejo za preživnino.

jaz se nočem. partner je bil kar malo jezen, ko sem mu to povedala, ker pričakujema otroka ampak zame to ni noben razlog. poroka mi ne pomeni popolnoma nič, otrok nebo za nič prikrajšan, prijavljeno imava skupno gospodinjstvo – kaj mi sploh prinese še poroka?? njegov priimek? ja, res “pomembno”. poroka so samo stroški, kasnejša morebitna ločitev pa še večji. meni tisti pildek ne pomeni popolnoma nič.

Meni ni bila to želja, pač pa je moj bodoči mož “težačil2 z tem. No pa sem se ga hihi usmilila, 🙂

ne vem zakaj nekatere daje taka preganjavica okrog poroke. Zakaj potem praznujete rojstne dneve, delate žurke za vsako figo, samo za poroko dobite ošpice.
Poroka je v vseh kulturah zelo pomemba zunanja manifestacija medosebnih odnosov. Če z nekom si v taki zvezi to pomeni en kup ekonomskih in pravnih posledic, ne samo romantičnih in čustvenih. Če bi več žensk o tem razmišljajo, preden si omislijo otroke s pijanci, kurbirji in ostalimi neodgovorneži, socialne države skoraj ne bi rabili. Pa na monu ne bi bilo toliko postov o tečnih taščah, kdaj bo socialna, koliko OD dobim in koliko vrtca bo treba plačat.
Zakonska zveza ni samo romantika drago dekle.
Pa sama sicer ne maram nobenih ceremonij in vse velike štale, mislim pa, da o ostalih vidikih poroke pa le ni tako neumno razmisliti, preden se greš z nekom partnerstvo.

samo toliko, da veš

stroški “ločitve” dveh, ki imata skupno prebivališče, skupne otroke in skupno premoženje niso nič manjši, če samo živita skupaj…

če pa sta dva poročena, pa nimata ne otrok in ne skupnega premoženja, se pa lahko ločita v par dnevih praktično zastonj… ločitev zakomplicirajo otroci in premoženje, ne pa “pildek” po tvoje…

je pa res, da je poroka strošek… to imaš pa čisto prav… če si ga hočeš naredit. ni pa potrebno, da je strošek

jaz sem se poročila, ker me je prepozno pamet srečala.

Ah, romantične predstave …

Izvenzakonska skupnost ima pri nas prav toliko pravnih in ekonomskih posledic kot zakonska, tako da je to lari fari. Za otroke se tudi nič ne spremeni, če se starša poročita. V čem je torej razlika?
A poročeni moški pa ne pijejo, se ne k… in podobno? hahahaha!

No, nama obema pa je poroka veliko pomenila in nama še zdaj, po mnogih letih zakona veliko pomeni, da sva poročena.

To, da sva mož in žena in ne le partnerja (kot v poslovnem svetu:), nama je lepo. Ne znam opisati zakaj, ampak tako čutiva.

In da ne boste mislili: tudi otrokom veliko pomeni dejstvo, da so starši poročeni.

zakaj pa tipi ( 30 + ) začnejo takoj pamže omenjat?

Velikokrat sem že napisala, da zame in še veliko ljudi je zakonska skupnost samo v dobrem, zakonska zveza, pa v dobrem in slabem.

Je pa dejstvo, da gre pri ljudeh, ki se tako zelo otepajo poroke za neke hude blokade v glavi, bojijo se, da bodo s poroko veliko izgubili. Tisti, ki smo za poroke, pa vidimo v tem pridobitev (pa ne v materialnem smislu).

Pa tudi v osnovi imajo ljudje, ki nasprotujejo porokam, vso prihodnost zastavljeno drugače oz. med razlogi zakaj proti, vedno za pomemben razlog navajajo stroške in težave ob ločitvi, kar pomeni, da se niti poročili niso, pa že razmišljajo o razhodu.

Ob takem razmišljanju je jasno, da jim zakon nikoli ne bi uspel.

Torej zakon da, ker je mnogo več od pildeka. Ampak žal, nekaterim to ni dano, da bi tako čutili.

Izvenzakonska skupnost ima pri nas prav toliko pravnih in ekonomskih posledic kot zakonska, tako da je to lari fari. Za otroke se tudi nič ne spremeni, če se starša poročita. V čem je torej razlika?
A poročeni moški pa ne pijejo, se ne k… in podobno? hahahaha![/quote]

Zakaj potem tebe obremenjuje, da se nekdo želi poročiti? To je tako kot bi se jaz obremenjevala s praznovanji rojstnih dni (še posebej kakšnih pobebljenih abrahamov itd.) drugih ljudi?

Ne flancaj koliko je ločitev več kot prekinitev vez. Ja ful poroka poveže bolj odveže. Ja mogoče imajo nekateri občutek zdaj če se pa skregam se pa zaradi poroke ne bomo ločili in bomo slabo kar prenašali. Malo morgen.

Uh, to je pa tako ozkogledo. Mislim na sklepanje o tem, kaj si drugi mislijo in kašne razloge (po tvojem) imajo.. Kako ti čutiš in zakaj si se tako odločila, je ok in se v to ne mislim vtikati.

Meni poroka ne pomeni ničesar drugega kot oznanilo svetu oz. predvsem državi, da sem v zakonski zvezi. Ker je pri nas zakonodaja takšna, da v primeru razdora zveze ne ločuje med uradno požegnano poroko in partnersko zvezo, se mi celotna ceremonija zdi nepotrebna. Prav tako se ne strinjam s tem, da tisti, ki tega ne želimo, že takoj razmišljamo o razhodu. Daleč od resnice! Jaz sem v partnerski zvezi že skoraj 20 let in imam kolegice, ki so bile poročene, a so že več let ločene. Skratka, papir ni nobena garancija, da se bo zveza obdržala. Potrebe, da bi ostalim oznanjala svojo zvezo prek uradnih postopkov pa nimam.

Nas je verjetn več takih:)

Dajmo si natočit čistega vina. Poročenim je po formalni plati življenje enostavnejše, kot koruznikom. Zato so se že od nekdaj ljudje sploh poročali. Zadnja desetletja se je trend obrnil v smer koruzništva izključno zaradi ugodnosti, ki si jih lahko na ta način prigoljufal. Navidezno samohranilstvo in vse ugodnosti, ki iz tega izhajajo. Sedaj ko so tu zadeve zaostrili, se pa spet bolj splača biti poročen. Gre torej predvsem za ekonomsko kategorijo.

>Sedaj ko so tu zadeve zaostrili, se pa spet bolj splača biti poročen. Gre torej predvsem za ekonomsko kategorijo.

Lahko to pojasniš? V kakšnem smislu se splača?

Kakorkoli, jaz nikoli nisem špilala navideznega samohranilstva, zato je rahlo podcenjujoče, če posplošuješ na vso populacijo neporočenih parov.

Če ti vse gledas skozi ekonomsko racunico, niker ne misli, da smo vsi taki. Bedarija, da ni vecje.

Jaz sem na koruzi, ze vrsto let, nikoli kot lazna samhranilka. In zdaj se nimam nobenega na,ena porocit. Ker ne rabim papirja, ker ne maram ceremonij. Ce je moz z mano samo zaradi porocenega statusa, potem takega zakona niti nocem imet.

Moj mož pravi, da s tem pokažeš pripadnost in da to je zanj čisto drugače kot, če bi živela na koruzi, ne zna obesedit ‘kako drugače/.

Izvenzakonska skupnost ima pri nas prav toliko pravnih in ekonomskih posledic kot zakonska, tako da je to lari fari. Za otroke se tudi nič ne spremeni, če se starša poročita. V čem je torej razlika?
A poročeni moški pa ne pijejo, se ne k… in podobno? hahahaha![/quote]

Zakaj potem tebe obremenjuje, da se nekdo želi poročiti? To je tako kot bi se jaz obremenjevala s praznovanji rojstnih dni (še posebej kakšnih pobebljenih abrahamov itd.) drugih ljudi?[/quote]

Mene sploh ne obremenjuje, če se nekdo hoče poročiti – le kar, samo jaz se ne bi. Po toliko letih uspešnega koruzništva res ne vidim v tem nobenega plusa. Ne boš verjela, ampak razen za priznanje očetovstva mi nikjer ni bilo treba pojasnjevati, kakšno zvezo imava s partnerjem.
V bistvu me poroke obremenjujejo samo takrat, ko sva na kakšno povabljena. Tak cirkus mi preprosto ni všeč. Ne obremenjujem se niti s praznovanji drugih ljudi. Naj praznujejo, pojejo in plešejo, če jim to ustreza. Vsak ima svoje veselje, kajne? K sreči sva oba take sorte, da ničesar ne dajeva na velik zvon in ne delava cirkusa. Tudi o dopustih nikomur ne razlagava, kdaj in kam bomo šli, čeprav bi se marsikdo s tem z veseljem pohvalil. Živiva tako, kot nama ustreza in se prilagajava otrokom, drugim pa ne. Poroka je zame nekakšno omejevanje, tako kot nekateri običaji: v določeni kulturi se tako dela, čeprav se nihče ne vpraša, zakaj.
Da bi imela pa kakšne finančne koristi od poroke ali koruzništva, si pa ne predstavljam. Kar si sama ustvariva, to pa imava. Če si ne bi mogla privoščiti otrok, jih raje ne bi imela, kot da hlinim samohranilstvo za tistih ušivih 100 evrov.

Ne vem, od kje tebi ideja, da se vse ženske želijo poročit.

Meni to nikoli ni bila ideja. NIKOLI.

Taki stereotipi tudi mene pojezijo. ENe babe so res usekane, ene smo pa normalne. In ne orgazmiramo zaradi bele obleke in vseh ostalih kolobocij.

Jaz sem srečna koruznica že vrsto let in tudi partner se je že naveličal spraševati, kdaj se bova poročila. Zdaj, ko je njegova mama umrla bo pa itak lažje, ker je samo ona pritiskala, naj se vendar že poročiva.