Ste veseli, če vas povabijo na poroko (seveda odvisno, kdo), ali vas stisne pri srcu, ko začnete razmišljati, koliko vas bo to stalo. Ker ne gre samo za poročno darilo, ampak tudi za to, da potrebuješ neko primerno obleko, frizuro …?

nisem

Drugo. Stroški in zapravljen dan z brezveznimi igrami….ne maram porok sploh tiste igre…

Sem vesela. To je za ženina in nevesto eden lepših dni v življenju in z veseljem sodelujem pri tem. Je pa res, da je včasih malo mučno , če te silijo v kakšno igrico, če tega ne želiš. Pri nas smo to upoštevali in se fino zabavali. kar pa se daril tiče: nekaj denarja dam, ker je to za njiju samo enkrat v življenju!

Jaz sem kar vesela. Odvisno tudi kdo povabi. Načeloma vabijo samo dobri prijatelji, tako da ja, sem vesela za njih.
Ni pa to prevelik strošek. V zadnjih nekaj letih sem bila nekje na 5 porokah.
lp

Muka mi je. Najprej razmišljanje o obleki, pa šoping, pa izbira darila (je lažje, če je denar), pa seveda strošek tega, potem pa poroka, kjer večinoma nikogar ne poznam. Muka, muka, muka. In naporno.

Odvisno. Če gre za vabilo s strani prijateljev, potem sem seveda vesela, ker so to ljudje, ki razmišljajo podobno kot jaz in je zelo verjetno, da imamo podobne poglede na poroko. Pa tudi če bi morali zaradi pritiskov staršev organizirati “klasično” poroko, bi šla z veselejm, ker so moji prijatelji in je pomembno, da smo skupaj v trenutkih, ki nam pomenijo največ. Itak si sam narediš stvar lepo ali grdo.
Če pa gre za vabila s strani ljudi, ki so znanci, sorodniki … No, takih k sreči ni, ker je večina poročenih, tako da ni strahu, da bi bilo treba iti kam samo zato, ker je treba.

Meni tudi gredo na živce tiste igre na porokah in siljenje k sodelovanju.

Jaz sem vesela in mi je luštn it ter se met fajn.

V bistvu je tako, da sem izvedela, da je običaj, da za poročno darilo podariš denar in to povprečno 100e na družino.
S tem si mladi par povrne stroške poroke. Pa baje ijim še kaj ostane, tako jim je tudi v interesu, da na poroko pride veliko ljudi.

V krogu mojih prijateljev na srečo ni v navadi, da bi se poročali, tudi midva s partnerjem nisva poročena. Še nihče naju ni povabil na poroko, ker se še nihče ni ženil. Bi se pa udeležila poroke samo od najožjih sorodnikov in najtesnejših prijateljev, torej 2 prijateljic. Če bi me povabil kdo drug, bi se opravičila, da ne morem prit.

vesela in rada grem. Frizuro potrebujem tudi vsake toliko časa in zakaj je ne bi imela takrat. Obleka – ne grem, da bom blestela, ker si tega ne morem privoščiti, solidno obleko pa imam doma, nič posebnega, tudi na obiske, ki niso poroka grem v njej. Da bi kupovala novo prav za ta dogodek pa ne, ker nimam preveč denarja. Darilo dam, kolikor lahko in se s tem ne obremenjujem, sicer bi ne šla nikamor.
Na poroko pa grem, če me povabijo, ker srečam vesele razpoložene ljudi, če so bližnji sorodnike, veliko mi pomeni klepet z njimi, druženje, drugačen dan in domov se vrnem polna pozitivizma in še nekaj časa mi je lepo.
Grem neobremenjena in zato mi je lepo.
Moj mož pa je obremenjen, če bo najlepši, najboljši plesalec, če bo opažen in čaščen bolj kot ženin in nevesta, skratka cirkus, ki si ga naredi sam in njegov ego. Vedno bolje oblečen od mene, a mene bolj sprejemajo, ker sem neobremenjena, in to ga žre in mori. Dopovedati, da nima prav se mu ne da.

Seveda, da lahko stavimo koliko let jim damo do ločitve:)

V mojih mladih letih je bilo porok bistveno več in še ko se je ženila moja generacije, se strinjam da mi je na kakšno bilo odveč iti. Danes pa ko porok skoraj ni, pa če sem slučajno vabljena (na nečakovo) se odzovem z veseljem. Se strinjam da so določenis stroški, vendar pa prav paše, da si kupiš novo obleko, imaš zrihtano frizuro, make up in da se imaš tisti dan lepo brez obveznosti ali strahu kako bo izpadlo ker si sam tokrat gost. Ja grem rada.

Poroke se mi zdijo največja nočna mora, tipično kmetsko. Smilijo se mi pari ki se odločijo organizirati poroko in potem morata igrati klovna in zabavljača za sorodnike ki jih nikoli v lajfu sploh ne vidijo potem več.

Moja generacija 1980+ letniki se ne poročamo več ker nam je to kmetsko in zastarelo, od moje generacije se poročajo edino še ljudje s podeželja.

Ja boga, bi se rada poročila pa te noben noče, a 😉

Ja full bi se rada poročila. V bistvu je to moja edina želja v tem življenju, da naštepam 3 froce, se poročim, zredim za 20kg in to je to. Potem pa lahko v miru umrem…

No samo da bom lahko svoje božje gene lahko naprej dala..dober plan kajne?:)

Ja, se strinjam. Ne poznam dosti takih, ki so letnik 80+, da bi se poročili. po pravici povedano, bi mi bilo kar alo neprijetno, če me partner vpraša za roko. Še sama ne vem zakaj. Mogoče res drugače razmišljamo, oziroma se ne navezujemo toliko eden na drugega, ker smo od naših predhodnikov (starejše generacije) spoznali, da se poroke itak ne obnesejo. Saj pravim… niti na eno poroko še nismo bili vabljeni, torej od mojih znancev, ožjih in širših, se še nihče ni poročil. Vsi imajo partnerje, večina tudi otroke, poročeni pa niso.

Ti imaš pa izjemno izkrivljen pogled na poroko oz. partnerstvo nasploh.
Očitno travme prenašaš iz svoje primernce celice.

Drugače pa… Večina prijateljev, ki so se v zadnjem letu dveh poročili, so bili generacija 80+, meščanskega rodu, bi se reklo intelektualna elita, tako da tvoja trditev ne drži vode. Pa še enkrat preberi prvi odstavek.

Ja, jaz sem 40 in v moji generaciji nas je veliko neporočenih. Opažam pa, da poroke prihajajo spet v modo v generaciji, ki so zdaj tja do 30. Verjetno so zato teme o porokah tako aktualne.

NEEEEEEEEEEEEE. Muka. Jaz sem imela poroko. Sedaj imam pa tri froce, 25 kg več, pijanca, dolgove, tablete za živce.

Imate pa res skrivljene predstave o porokah oziroma se ne čudim kama gre ta svet, če vse sovražite in zavračate. (danes je bila že tema o maškarah katere so vam tudi itak bedne….)
Sama sem poročena 15 let imam dva froca (kot se je ena izrazla) in 20 kg manj kot pred poroko. 10 let se ukvarjam intenzivno s športom, veliko potujem……skratka hočem reči kljub POROKI in dvema otrokoma uživamo 100 na uro in se imamo lepo.

Absolutno sovražim poroke. Pa ne zaradi denarja, ampak zaradi obreda. Me oblijejo solze in raje sploh ne hodim na poroke. Sovražim poroke.

Velikokrat sem dala darilo, na poroko pa nisem šla.

ja vesela sem povabila na poroke in se jih z veseljem udeležim.

ne preveč… prinese več stresa (obleka, darilo, sama viseti tam med parčki, awkward scene, patetika, itd.) kot veselja (če niso res dobri prijatelji)

Ti imaš pa izjemno izkrivljen pogled na poroko oz. partnerstvo nasploh.
Očitno travme prenašaš iz svoje primernce celice.

Drugače pa… Večina prijateljev, ki so se v zadnjem letu dveh poročili, so bili generacija 80+, meščanskega rodu, bi se reklo intelektualna elita, tako da tvoja trditev ne drži vode. Pa še enkrat preberi prvi odstavek.[/quote]

Bruha ha, tole me je pa nasmejalo. In od kje tebi, da je maščansko kar se tiče nazadnjaške mentalitete kaj drugačno od kmetavzarskega??? Jok brate ali pa jok seka…glede čistunstva in nazaznjaštva so ti oboji tam tam, tako da se strinjma z “zastarelo”.