Ker niti ne poznam uradnih naslovov vseh, ki jih želim ob sebi (daljna žlahta, nekateri prijatelji), smo pa v kontaktu elektronsko, sem razmišljala, da bi vabila poslala kar po mailu. Je hitreje, ceneje in po mojem bolj učinkovito.

Je katera že prakticirala kaj podobnega?

petra

Prijatelji enega para smo dobili vabila po mejlu. Sicer sva midva potem dobila še pisnega, ampak je bil fant priča. Meni osebno se s tem ne zdi nič narobe, vprašanje pa je, kako nekateri drugi to sprejemajo. Osebno mi je še bolje, ker tista pisna potem ne vem, ali hraniti ali ne, kje, bla bla bla:)

Če meniš, da bo kdo užaljen, potem jih elektronsko prosi za naslove in jim potem pošlji pisno vabilo. Menda da se čisto bližnjim spodobi nesti vabila osebno. Jaz nisem najbolj za te tradicionalne norme, ne vem pa, kako vi gledate na to.

Navsezadnje je pa vajina poroka in naredita tako, kot bo vama všeč. Če bo kdo želel kaj obrekovati, bo itak našel kaj:)))))

Ni po protokolu, a meni se ne zdi prav nič napak. Ok, ne za starše in priče, sicer pa ok.

Saj je treba iti s časom naprej. 🙂

LP,
Lenka

Joj, kje ste vidle to idejo za vabila po mailu!! A pol si bo mogla babi sprintat, da bo na tekocem z urami……ubiboze!!!
Punce to se res ne dela, ni pravi nivo za poroko, tiskana vabila morajo bit in to lepa!

Aha, meni je tudi to bližje. Itak vse, ki res želiš na poroki, pokličeš še po telefonu.

Sori, poroka je že tako strošek, lahko se izogneš nepotrebnim. In ta vabila stanejo vsaj 100 evrov. Da jih potem nekdo vrže stran, hvala lepa, ne.

Jaz bom tako naredila, notri bodo vse potrebne informacije, babic in dedkov pa na žalost itak nimam. Tako da se ne bo treba babici učit brat mailov oz odpirat gmail računa 😉

Bo pa poroka precej alternativna že tako. Ni čudno, da se ljudje ne poročajo, če si pa večina dela preglavice z nepotrebnimi stroški.

In prstani za 800 evrov? Halo… Potem jih pa večina itak ne nosi.