Ali s partnerjem/ico vedno spite v isti postelji?
Ja, spiva skupaj.
Občasno gre kateri v sosednjo sobo, ko zaradi takšnih in drugačnih razlogov ne more mirno spati, največkrat je razlog prehlad in bi bil zaradi tega (kašelj, nenehno obračanje ipd) moteč za drugega. Pa gre na svoje, tako da vsaj drugi lahko mirno spi. So pa takšne noči izredno redke.
Pri starših vem, da če sta se kaj sprla, da je oče včasih spal na kavču.
Poznam še en par, že konkretno starejši, poročen, ki spita v ločenih spalnicah.
Jaz z mojo vedno spiva v isti postelji. Parkrat sem imel službeno potovanje pa da sem tudi prespal drugje.. to je edino, da sva bila narazen. Ampak to je bilo mogoče 3x odkar se poznava.
Sva pa imela vsak svojo sobo, pod isto hišo vse dokler se nisva poročila. Potem sva se preselila v skupno večjo.
Aja pa še na en dopust sem se spomnil. Je bilo organizirano kot duhovne vaje v Kančovcih.
Tam so nama pač zabičali, da imava vsak svojo sobo, in ne smeva biti skupaj (sva hodila, nisva pa še bila poročena). Čeprav je bila tudi njena mama z nami in z njo v isti sobi sem moral biti drugje. No vsak večer sem bil vseeno kako urco pri njej, preden sem šel v svojo sobo. Itak nisva nič takega počela…
Drugače pa, tudi če bi se sprla… jaz bom spal v svoji postelji, ne na kavču. Če njej to ne paše naj pač spi na kavču če hoče. Ali na tleh…
Po pravici? Po 20 letih najraje zaspim v dnevni.
Moj zaspi tisto sekundo, ko zapre oči, jaz pa rabim kar nekaj časa.
In potem začne smrčat, ga rukam, obračam in potem še vsaj uro ali 2 ne morem zaspat.
V dnevni pa me zmanjka v 5minutah.
Ja. In včasih bi mu najraje stisnila pojšter na obraz.
In ja. Večina parov, ki so že res dolgo skupaj, spi ločeno zaradi nočnega žaganja.
Narazen spiva, kadar je eden bolan (npr. z vročino, ne samo da malo smrka ali pokašljuje) in se drugi ne želi nalezti. Druga varianta je, kadar je zaradi katerega koli razloga eden od naju zelo dolgo pokonci (do jutranjih ur), medtem ko mora drugi zelo zgodaj vstati. V takih primerih še budni ne vstopa v spalnico, da ne bi zmotil spečega. Imava pravilo, da se v spalnico ne vstopa eno uro preden drugemu od naju zvoni budilka.
Drugače pa doma vedn spiva skupaj in si ne predstavljam, da bi bilo drugače.
Izjemoma so odstopanja, ko spiva kje drugje. Doživela sva že čudne jogije, ki enemu ustrezajo, drugemu pa ne, se ugreznejo na sredini, če sva oba v isti postelji, ali kaj podobnega. Tu so bili vedno na delu neki zunanji dejavniki, na katere nisva imela vpliva in si spalnega prostora nisva mogla urediti po svoje.
DO 10. leta zakona nekje redno skupaj v postelji. Kasneje pa takrat, ko je prihajal domov v jutranjih urah po “službenih obveznostih” tudi ob dveh zjutraj zelo pogosto in rogovilil še pol ure, predno se je ulegel in zaspal, tresel posteljo s svojim nameščanjem, pihanjem alkoholnih hlapov po sobi in glasnim smrdljivim prdenjem, ne več.
Ali pa ko je gledal v postelji na računalniku do dveh zjutraj kakšne stvari ( filme, športne prenose), tudi ne. Postelja ni samo za seks, je tudi za miren spanec in počitek. Tako se je pač odločil. Jaz pa želela mirno odspati tistih 6-7 urc. Moje telo potrebuje miren spanec to si zasluži vsako telo, tudi kot zakonski partner. Če tega ni, greš v drug prostor mirno odšvasat svoje.
Po toliko letih se ljudje spreminjamo in spremenimo -tudi kar se navad v postelji poleg spanja tiče. In zakaj bi moral nekdo spat in trpet zraven, če mu do tega ni? Je bivši mož, pa ne samo zaradi tega.