Bolezen se JI je ponovno vrnila, v hujši obliki
Včeraj sem zasledila članek o Brendi z Beverly Hillsa, da se ji je bolezen (rak dojk) po treh letih zopet vrnil. V hujši obliki. 4. stadij.
Pa takole premišljujem …. Shannen se je podvrgla vsem terapijam, ki jih nudi sodobna medicina.
Uspelo jim je bolezen spraviti v remisijo.
Zdaj pa se je vrnila, v še v hujši obliki.
Je bilo potem tisto zdravljenje sploh smiselno oziroma uspešno, če je zdaj še veliko slabše?
A sploh kdo resnično ozdravi?
Ali se vsakemu slej, ko prej bolezen zopet vrne?
To je res grozljivo.
Ampak piše tudi, da kljub tej diagnozi, misli še vedno delat 16 ur na dan kot do zdaj. Po moje tukaj tiči odgovor oz. vsaj del vzroka, zakaj se je pojavil ponovno in razširjen. Človek rabi počitek, pa si dandanes veliko ljudi tega ne želi priznati. Samo delo, delo, delo in pehanje za materialnim.
Saj tudi v članku je to tako napisano kot WAU, pohvalno, kljub temu bo delala še vedno 16 ur na dan. Jaz ne vidim v tem nič pohvalnega, ampak to mi je bolno. Dandanes, če kdo počiva, je označen kot brezveznik, brezdelnež, nekaj manj. No, jaz se prav fino počutim, ko kar dosti počivam in lenarim, briga me za mnenje drugih.
Odvisno kdaj se spraviš k zdravniku. Če je odkrito zelo pozno, se teže pozdravi in bolj agresivno zdravljenje prej lahko sproži nove izbruhe kasneje.
Ja, mnogo jih resnično ozdravi.
Ne, bolezen se ne vrne vsem.
Meni se ne zdi tako grozljivo. Prej bi rekel, da se tako samo kaže odnos do sebe in skrb zase. Pa seveda tudi delež smole ali pa srečne roke pri vsem.
Kot ti je že nekdo napisal zgoraj… 16 urni delovnik stalno… nekako ne odraža ravno zelo pozitivnega odnosa do svojega zdravja. Najbrž je pa še kaj drugega.
Odvisno kdaj se spraviš k zdravniku. Če je odkrito zelo pozno, se teže pozdravi in bolj agresivno zdravljenje prej lahko sproži nove izbruhe kasneje.
Ja, mnogo jih resnično ozdravi.
Ne, bolezen se ne vrne vsem.
Meni se ne zdi tako grozljivo. Prej bi rekel, da se tako samo kaže odnos do sebe in skrb zase. Pa seveda tudi delež smole ali pa srečne roke pri vsem.
Kot ti je že nekdo napisal zgoraj… 16 urni delovnik stalno… nekako ne odraža ravno zelo pozitivnega odnosa do svojega zdravja. Najbrž je pa še kaj drugega.
[/quote]
Se je večini ponovil: Anastasia, Kylie Mingoue, Shannen Doherty, Olivia Newton John, tudi naši Mojci Senčar iz Europe Donne,…
Se je večini ponovil: Anastasia, Kylie Mingoue, Shannen Doherty, Olivia Newton John, tudi naši Mojci Senčar iz Europe Donne,…
[/quote]
Ne spremljam natančno, a vseeno pomislek – slediš nekaj znanim in temu rečeš večina?
Najbrž bi bilo glede realnega stanja ponovitev pri raku dojke za preverit na Europi Donni.
Ko rakaste celice prodrejo čez bazalno membrano, obstaja verjetnost, da je vsaj ena izmed njih šla tudi dalje po telesu. Zaradi tega pri večini vrst raka preventivna kemoterapija, četudi ni vidnih metastaz. In zmeraj obstaja tudi verjetnost, da kemoterapija ne uniči vsake celice. Ta se potem lahko kje ugnezdi in dalje razmnožuje, lahko potuje, lahko jo uniči imunski sistem. Predvidevajo, da slednji igra v tej igri kar pomembno vlogo.
Znano je, da so se metastaze pojavile tudi 10 ali 20 let po prvotni bolezni.
Lahko tudi, da je imela že takrat metastaze, ki jih je kemoterapija zmanjšala ali odpravila (to je v tej meri, da niso bile vidne. Posamezna celica pa pač ni vidna).
Je pa tudi meni v oči padlo teh 16 ur. Že zdrav človek bi moral spati 8 ur, ker je spanec bistven za krepitev imunskega sistema.
Se je večini ponovil: Anastasia, Kylie Mingoue, Shannen Doherty, Olivia Newton John, tudi naši Mojci Senčar iz Europe Donne,…
[/quote]
No tele, ki jih naštevaš, zagotovo niso “večina” obolelih za rakom dojke. Če bi bila to večina, bi bil rak dojke zelo redka bolezen.
Seveda se po medijih v glavnem ne pojavljajo vse tiste ženske, znane in še manj neznane, ki so raka dojke premagale.
Žalostno je gledat, kako deluje klasična medicina, ko enkrat spoznaš, kako deluje nova germanska medicina.
kako ne razumeš? Shanon pač ne bo šla živet v revno območje s povprečneži in ne bo vozila avto srednjega razreda. Življenje na veliki nogi zahteva veliko denarja.
[/quote]
In zakaj ne bi živela na srednji nogi?
V filmih pa igra normalne ženske stran od velikih mest, ki jim je všeč bolj normalno življenje v majhnih mestih ali na kmetijah.
Zato naj si tudi pripiše posledice.
In TI, ki to bereš, enako!
Imam 73 let, razen malo zvišanega pritiska sem zdrav ko riba.
Ampak sem šel z 32-imi leti del. dobe v penzijo. Ne me spraševat kako. Po sreči…
Pa še nekaj: ker sem šel nekaj prej, sem dobil večji odstotek, kot če bi dogural do polne delovne dobe in šel sedaj.
Glede na manjši procent odmere pokojnine bi danes dobil celo nekaj desetakov manj.
In res NE RAZUMEM ljudi, ki delajo 16 ur dnevno.
Niti tistih, ki delajo 9 ali 10 ur dnevno.
Niti tistih, ki sicer delajo dnevno 8 ur, ampak se v in iz službe vozijo vsak dan 3 ure…
Vaš prosti čas je torej “en drek” vreden… Ker ga tako neprevidno trošite, kot ga trošite.
Farmacevtska industrija pa je seveda navdušena, kajti nihče, ki dela dnevno (ki je odsoten od doma) več kot 6, ali 7 ur, ne more biti pri 45-ih kaj prida zdrav!!!
In ne mi govorit, da vas tako delo veseli.
.Nekaj vem tudi o psihologiji in ni si tako težko sugerirat, da delaš nekaj krasnega, čudovitega, Da delaš “zase”.
Ja, to je krasno za delodajalca (njegov poln žep).
Pa tudi če le sebi polnite žepe, to ni dobro. Je prej slabo.
Kajti višji standard zahteva ŠE VEČ dela. In še več sekiracije, živčnosti, če si zadanih, poslovnih, pogosto tudi finančnih ciljev ne izpolnite.
Pa smo spet na začetku. Pri raku in ostalih boleznih, ki jih povzroča prekomerno delo, stres, roki, mobing….
Ampak ne pomaga.
Tole bo prebralo sto ljudi, spremenil pa svojega “stila” in načina življenja ne bo niti eden.
Srečni mi, ki smo spregledali in ki “naskakujemo” starost 80 let. Mogoče celo 90…
Za medicino, uradno seveda, je pomembno le remisija 5 let. Statistika je zanje tisto, s čemer operirajo v javnosti.
Ker to štejejo za ozdravitev. Ne za njihovo šušmarstvo. Lahko bi celo dejali, da gre za načrtno ugonabljaje človeške rase.
Da so šušmarji in pohabljajo ljudi, preden jih umorijo, jim ni mar.
Hecno pri vsem je, kako jim verjamemo, še celo sami sebi verjamejo, dokler se ne srečajo/mo na pogrebu najbližjih.
Takrat tega zaupanja ni več.
Resnico o zlorabi najsvetejših, ki nas res dobesedno derejo iz kože, je težko sprejeti. Dokler ni prepozno.
Na mnoga, zdrava in srečna leta vsem.
Evo, danes na MON-u v eni drugi temi, potrditev tega, kar sem napisal:
Po letih životarjenja od prekrnega dela sem pred nekaj več kot 4leti dobila krasno zaposlitev. Delodajalec je po parih mesecih prepoznal moj potencial in mi dal priložnost 4leta voditi nek projekt. Vse pričakovane rezultate smo presegli za skoraj 25%, uredili par zadev celo na kkolektivni ravni, pridobili vrhunske reference, za ndč zaposlili 4 ljudi, 2 še iščemo. Smo drugače majhen kolektiv 25 ljudi. V glavnem vse super. Po izteku sem se vrnila na staro delovno mesto, ki sem ga opravljala med funkcijo le 25%. Delo mi je pisano na kožo.
Vendar je 4 letni projekt terjal davek. Vse nadure, vsi tereni, vožnja v službo 150km daleč, 24-urna dosegljivost, prilagajanja, iskanja, dokazovanja,… me je tako izčrpal, da se katastrofalno utrujena. Delodajalec mi je ponudil spet podobno delovno mesto, a sem ga zavrnila in se vrnila na prvotno nožjo raven.
Čeprav nov umirjen tempo držim 3 mesece mi je prenaporno. Težko se koncentrira, non stop boleče grlo, glavoboli. Saj sem že prej imela to, a sem preprosto zamahnila z roko, češ malo potrpi in bo bolje.
Ampak ni. Ni pa tako odstopojaoče, da bi obležala. Teden dni dopusta mi ni pomagalo nič. Po enem tednu dela sem bila spet utrujena.
Ne vem kaj sploh naj, dopust želim izkoristiti poleti, za bolniško se ne počutim dovolj slabo. Tudi ne vem, kaj naj počnem zaprta v bajti, da bi se sprehajala in šla v “toplice” med bolniško ne gre.
Kako ste se vi po kakšnem utrujajočem, obremenilne obdobju spravili v normalo (psihično in fizično). Koliko čas je trajalo? Kaj sedaj, ko je adrenalin popustil?
Obstajajo kakšni podatki, statistika preživetja raka po takem načinu zdravljenja?
[/quote]
Tega nisem raziskoval. Težava je, da se ljudje v veliki večini še vedno zatekajo h klasičnemu zdravljenju, saj temu najbolj zaupajo in to najbolj “poznajo”. Če nečesa ne poznaš in temu ne zaupaš (ne veš kako deluje), tudi še tako “pravo” zdravljenje ne more biti uspešno.
Tega nisem raziskoval. Težava je, da se ljudje v veliki večini še vedno zatekajo h klasičnemu zdravljenju, saj temu najbolj zaupajo in to najbolj “poznajo”. Če nečesa ne poznaš in temu ne zaupaš (ne veš kako deluje), tudi še tako “pravo” zdravljenje ne more biti uspešno.
[/quote]
Ne vem, če sem tole prav razumela. Se pravi, če razumeš delovanje klasične medicine in mu zaupaš, bo delovala, sicer pa ne?
Klasična medicina ne zdravi. Operativno so dobri, naprej pa ne pri raku. Ker jim pa ljudje nasedajo, je pa tako pri ljudeh kot avtorica teme piše. Rak se ponovi, pravilno bi bilo, ni bil pozdravljen. Se je samo potuhnil za določen čas, predno še bolj močno izbruhne.
Sam vedno rečem, od raka ni potrebno nikomur umreti.