Si ženska z dvema otrokoma sploh lahko še najde resnega partnerja?
Moj prijatelj ima partnerico, ki ima dva otroka od prej, še dokaj majhna. On otrok nima. Ali načrtujeta še kakšnega ne vem, ne sprašujem. Prijatelj je še dovolj mlad, nekaj čez 30, da bi lahko našel tako brez “prtljage”, a pravi, da ima to žensko zelo rad, se ujameta odlično in zato otroci niso nobena ovira. Ona je tudi malo čez 30, otroka pa eden že v šoli, drugi še v vrtcu. Starejših, ki imajo pa že odrasle ali vsaj skoraj odrasle otroke, ter so ločeni in imajo novega partnerja, pa je itak koliko hočeš. Jih poznam kar nekaj.
Sklepam, da si se v rodni dobi in da so otroci majhni.
Kaj ti je treba vlacit domov novega partnerja, ki tvojim otrokom ni nic?
Da najdes nekoga z glavo na mestu, ki bi se kvalitetno vkljucil v vase druzinsko zivljenje, je loterija.
Jaz se tega ne bi sla.
Najdi koga za druzenje, ostalo pa pocakaj, da otroci odrastejo.
Ne vem zakaj otroke imenujete prtljaga?
Jaz imam takega partnerja, oba sva ločena in oba imava po dva otroka. Starost otrok je 10, 11, 15 in 17 let. Skupnih otrok ne načrtujeva.
To, da je oče je sploh bonus, ker se zaveda kaj pomeni biti starš.
Njegova otroka imam rada, sta čudovita in lepo vzgojena fanta. Prav tako ima on rad moja dva otroka in z njima dela kot s svojima.
Sploh ne vidim problema zakaj se ne bi vse poklopilo če se ne komplicira in če se imata dva rada.
Sicer imam res štiri, kar verjetno odžene vsakega 🙂
Ampak v resnici, če bi se kaj zgodilo možu in bi ostala sama, ne bi niti iskala novega moškega. Posvetila bi se otrokom za naslednjih 15 let, kolikor bo trajalo, da pridejo vsi na prag 20-ih. POtem pa, če bi čutila in imela energijo, bi si vzela tudi to priložnost. Prej pa ne. So otroci dovolj velik zalogaj, da ne vem, če bi bilo pametno in smotrno se še z novim moškim zapletat, ker resna zveza je delo, ne pa samo “nekaj za zraven”, ker je tako (meni) lepše. Kar pomeni, da nekaj trpi, ali odnos z otroci ali pa odnos z novim moškim. Ker da gre v tako komplicirani navezi vse ok, je verjento isto kot zadeti na loteriji.
Po ločitvi sem imela tri daljše zveze, vse z moškimi brez otrok, jaz jih imam, nikogar niso motili. No, zdaj sem tudi poročena z nekaj let mlajšim brez otrok. Spoznala sem tudi nekaj očetov, torej tipov z otroki, ti so bili daleč najslabši partnerski potencial, pa ne zaradi “prtljage” oziroma otrok, ampak ker so bili zahtevni, posesivni, razvajeni, nerazumevajoči do mojih obveznosti – nič čudnega, da so bili ločeni.
Vsak je svoje sreče kovač. Mojemu partnerju je bilo jasno, da dobre partnerke ne padajo kot hruške z dreves in raje super partnerka z otroki od prej kot ena brez, pa da je tako tako.
Najslabše je, da se zaciklaš v neke trapaste predsodke in poslušaš druge, kako naj bi bilo in kaj je idealno.
Eno sta partnerja, ki imata oba od prej otroke in prideta skuoaj.. drugo pa je tipbrez otrok, ki gre v vezo z zensko, ki ima od prej po vec otrok.
[/quote]
Sigurno je razlika, vendar se najdejo tudi takšni pari. Poznam primer, kjer je moški veliko mlajši od partnerice (10 let), ona ima od prej dva otroka, zdaj že precej odrasla.
Ona za svoja leta izgleda fenomenalno, sicer s “kirurškimi popravki” ampak postava pa špica.
Sicer sta oba malce čudaška ampak odnos jima pa špila. Nikogar ni za obsojati. Menim, da ni pravila glede partnerskih odnosov – ali si ali pa nisi.
Sigurno je razlika, vendar se najdejo tudi takšni pari. Poznam primer, kjer je moški veliko mlajši od partnerice (10 let), ona ima od prej dva otroka, zdaj že precej odrasla.
Ona za svoja leta izgleda fenomenalno, sicer s “kirurškimi popravki” ampak postava pa špica.
Sicer sta oba malce čudaška ampak odnos jima pa špila. Nikogar ni za obsojati. Menim, da ni pravila glede partnerskih odnosov – ali si ali pa nisi.
[/quote]
Vprasaj starse od tega fanta, kako so navduseni, da ima njihov sin starejso, z otroki, on pa nic svojih..
Mislim, da lahko. Poznam dva taka primera.
Sama se k temu nisem nagibala. Ko sva se z očetom otrok razšla, sta mi bila prioriteta otroka in da nam življenje poteka brez večjih viher. Še danes je tako. Očeta imata in ne vidim potrebe, da ju silim v nek nov odnos s popolnim neznancem. Imam prijatelja, tudi on ima otroke, ločen, a več kot občasna srečanja, ne bo šlo. Tudi časa nimam pri vseh obveznostih.
Vprasaj starse od tega fanta, kako so navduseni, da ima njihov sin starejso, z otroki, on pa nic svojih..
[/quote]
So mogoče starši imeli sina zato, da bodo imeli še vnuke ali iz ljubezni in razumevanja, da ko enkrat odraste, da si izbere tak način življenja kot si želi in kot mu ga je usoda naklonila?