Kaj si mislite o večno samskih in so stari tam nekje 35 let?
tisti, ki ste 35+ let stari večno samski in bi to radi ostali, zakaj imate odsotnost želje po partnerstvu? (ne mislim tukaj družine, otrok) Zgolj zakaj ne poskusite hodit na zmenke, spoznavat novih ljudi, iskati partnerja? vaš vzrok me zanima, vaš zato ker____ .
drugče pa, kaj si mislite o tistih, ki so že celo življenje samski in so stari tam nekje 35 let?
taki, ki še nikoli niso imeli zveze daljše od meseca dni. se ne potrudijo, da bi koga spoznali. pač hodijo služba-domov. pa da po možnosti še sami živijo. jim karakterno nič ne manjka. seveda govorim o takih, ki nimajo otrok.
nimam v mislih antipatičnih ljudi, tistih s hibami , itd. pač pa normalne postavne mlade moške/ženske, ki bi, če bi se malo potrudili in vsaj poskusili kako zvezo, dejansko lahko poparčkali s kom.
kaj je vzrok za to? lenoba? občutek, da še imaj čas? nezrelost? egoizem? mogoče idealizem in občutek, da si zaslužijo boljše? previsoki kriteriji? samozadostni do te točke, da druge to odbija? neprilagodljivost, saj če se 35 let nisi rabil prilagajat, zakaj bi se sedaj, oz naj se drugi meni, če me hoče? upanje na filemsko romanco?
poznate koga večno samskega? saj je karakterjev toliko kolikor ljudi, a vseeno, kaki so ti ljudje, ki jih vi poznate? saj vseh itak da ne, a le te, ki jih
Da imajo v življenju druge prioritete kot tisti, ki jim je glavna prioriteta družina. Pravzaprav so ljudje različni in umetnost življenja je v prilagajanju. Vsakemu izmed nas se lahko enkrat v življenju zgodi, da se znajdemo v vlogi samskosti in moram priznati, da se je znati vživeti v to vlogo za tiste, ki nikoli niso bili na tem, prav težko, zato cenim ljudi, ki so samski in hkrati znajo živeti in uživati v tem.
Jaz lahko povem, da pač nimam interesa koga iskati.
Otrok si nikoli nisem želela. Sem si pa včasih želela imet partnerja pa so vsi hoteli tudi otroke.
Z leti pa sem se nekako navadila, da sem samska in si niti ne predstavljam, da bi bila v dvoje.
Preprosto ni želje.
Zdaj kakega iskanja se tako ali tako nikoli nisem šla. Ampak včasih sem imela željo po imeti fanta/partnerja, zdaj pa ne več. Pa da ne bo pomote: o moških imam ok mnenje. Samo preprosto mi ni do življenja v dvoje.
Večne teme o samskih 🙂
Nisem večno samska, smo bili družina, nismo več že dolgo časa. Klepetala po internetu z moškimi, hodila na zmenke in zdaj že leta tega ne počnem več. Tam nisem našla kar bi želela, zaradi česar se mi svet ni podrl. Nismo vsi ljudje pod nujno narejeni za življenje v dvojini ali množini. Zadovoljna sem sama s seboj večino časa. Lahko tudi čisto iskreno povem kdaj mi ni ok.. recimo kadar kam grem na izlet sem sama hitreje doma kot bi bila, če bi šla z nekom, ker pač ni klepeta, ni posedanja pri kavici dve uri in klepetanja, sama to opravim v pol ure recimo.
Imam par prijateljic, imam prijatelja, ki ni več kot to, niti ne želim, da bi bil. Sva se pogovorila na to temo. On ima svoj lajf z ženskami in midva samo kdaj kam greva skupaj.
Navadno potem pridejo moški na idejo, da smo ženske zahtevne in podobno in da smo kao večno samski navajeni biti sami in neprimerni za življenje v dvoje..
Nikoli nisem iskala več kot lahko sama nudim, bi bila pa tega seveda vesela, res pa je, da nikoli nisem iskala niti dosti manj. O morebitnem življenju v dvoje pa menim, da je iz osla na konja lahko presedlati. Torej, če je kemija je vse mogoče. Z moškimi je lepo klepetati in se družiti, res je pa tudi, da je z leti srečevanje brihtnih, duhovitih in samskih težje kot prej.
Lep preostanek nedelje želim.
Tudi moj problem je podoben tvojemu, le da sem ženska in seveda bi si želela, da je moški približno mojih lastnosti. Moških z doktorati znanosti ali pa vsaj zelo razgledanih je bistveno manj kot žensk.
quote=Taurus1 post_id=13344989 time=1581273373]
Večno samski, 38 let. Rekel bi, da je moja glavna težava v tem, da me privlačijo le izjemno inteligentne ženske (doktorice znanosti ipd.), tako da je moja izbira veliko manjša. Trapice, ki ne znajo drugega kot spakovat se za selfije, so mi odurne, teh pa je kot plevela.
[/quote]
Moj razlog: faliral študij, bluzil dolga leta, izogibal se službi, finančno popolnoma v kur.cu, nerešen stanovanjski problem, psihične težave (zamorjenost, zagrenjenost, nejevolja, depresija…)… itak nisem imel nikakršne želje po partnerski vezi… ktera bi sploh hotla takšnga? Leta so pa tekla s svetlobno hitrostjo…
Sem eden takšen. V mlajših letih je bilo precej deklet, ki so mi bila všeč, a jaz nisem bil nobeni izmed njih. Bilo je tudi obratno, a dosti manj. Pa ne da sem izbirčen. Le tu in tam kaj kratkotrajnega, neresnega. Leta so minevala in človek se navadi biti sam. Ko si zdaj poskusim predstavljati, da bi bil v resni zvezi, da bi živel z partnerko, imel družino… prmejduš da ne bi šlo. Nepredstavljivo. Zdaj tudi če bi hotel, ne bi dobil nič pametnega. Ne rečem, da ne obstaja, ampak pač to ne morem dobiti.
Zato, ker se mi moški gnusijo, več ali manj vsi. Dolgočasni in neumni. Več ali manj vsi (Seveda tisti, ki mi sploh pride kot nezaposleni in revni osebi naproti v teh srednjih letih. )Pa še seks mi je čisto odveč.
Partnerja nimam samo zato, da mi ni treba seksat, če povem po pravici. Sem imela nedolgo nazaj, relativno gledano, kratko razmerje, tko da sem ugotovila, da res nočem tipa, sem mu rekla adijo.
V vezi se vse vrti okoli seksa. Kakorkoli obrneš.
Če povem po pravici, sem kar srečna, da je toliko kurbic in cipic na tem svetu, da mi noben ne teži.
no hvala za odgovore. sem 25 let stara in do sedaj sem bila vedno samska. zdaj nekoga za avanture in fbw sem vedno imela, a to pač niso zveze. do sedaj nisem bila nikoli zaljubljena in tudi v mene ni bil nihče. sprašujem le ker me zanima kaj bo čez 10+ let. me bodo imeli za čudno? kako bodo name gledali bodoči sodelavci?
pri sebi bi vzrok samskosti iskala v svoji čudnosti; zanimajo me take stvari, ki veselijo le manjšino npr. rada imam znanstveno fantastiko, gledališče, zgodovinske filme, metal glasbo, planiranje za naprej, nisem ljubiteljica športa, družabnih srečanj, morja, poletja, pomladi, jutranega lenarjenja, tveganja, ne vozim rada oz zgolj ko moram, in nimam veliko socialnih stikov ali prijateljev itd. in težko je najti koga kompatibilnega tu, če pa koga spoznam nimam želje nič resnega imeti, nisem ravno mila in nežna punca, sem kar odločna glede na to, da sem se vsega vedno lotila sama. povedat kar mislim in hočem upam. sebe spet dajem na prvo mesto. mogoče sem malo izbirčna glede moških, to se zavedam, a hkrati bi rekla da tako odvratno ne izgledam, da bi imela v preteklosti težavo dobit moškega, ki me je privlačil.
kar se tiče družine pa otroka bi si vseeno želela imeti a ne zraven njegovega očeta, pač pa da sva z otrokom sama. a to je že lahko druga tema. mene kvečjemu zanima kako do družba okrog mene tam čez 10 let? na kaj se ” naj pripravim”? za kako čudno me bodo imeli? kaki bod predsodki itd.
Ne spadam med večno samske, ampak če skupaj seštejem vse svoje zveze, jih je bilo samo za vzorec.
Svojčas sem se kar dosti trudila spoznati, tudi šla na portale in jih kar nekaj od tam spoznala. Ampak skoraj vedno identičen problem: tip mi ni bil všeč. Potem sledijo muke dopovedat, da ne bo nič.
Tipi se takoj navdušijo, a jaz se ne. Če ni iskrice, je ni in ne moreš izsilit. Priznam, sem izbirčna, to lastnost imam po očetu. On je tudi ogromno “žabic” srečal in so ga kar odbile že pri prvem pogovoru (kar se dogaja meni), preden je srečal mojo mamo, ki mu je bila takoj všeč in je ne bi dal za nič na svetu.
To, kar tebe zanima, zanima ogromno ljudi. Nisi čudna zaradi tega. Sploh nisi čudna. Si samo egoistična. In egoizem ni nekaj, kar bi klapalo s partnerstvom. Žal. Ampak saj se tega v bistvu zavedaš. V bistvu si še zelo mlada in karakterno se boš verjetno do neke mere še spremenila, tako da je teko govoriti o tem, kaj bo čez 10 let.
vsekakor pa boljše zate, da se tako egoistično ne odločiš imeti otroka. tudi otrok je, vsaj ko je nekoliko starejši, neke vrste partnerstvo, človek s svojo voljo, svojimi možgani, samostojno bitje. Če ne zmoreš partnerskega odnosa, boš težko zmogla biti tudi dobra mati, sploh ob odsotnem očetu.
Ti bom jaz povedal, zakaj si samska in te noben resen noče: ker se goniš naokoli.
[/quote]
ne gonim se naokrog, to je grdo reč. glej delam tisti tipični vzorec dveh fbw na enkrat. če ne veš kaj je to pol: pač imaš dva tipa (fbw), s katerima se dobivaš dlje časa, tako je manj verjetnosti, da se zaljubiš, tudi moška vesta, da nista tvoja edina, na zmenke hodiš, če koga spoznaš. ko prideš v zvezo zaključiš s tema moškima.
no ta dva sta pri meni stalnica kaka 4 leta sedaj. ok, saj je bil še kdo drugega vmes, a se je pač ni izkazal, da ni blo iskric vmes. ampak jaz zdaj tega ne obešam na velik zvon, saj tega ne govorim na prvem zmenku oz nikoli nobenmu. samo glej 25 let brez sek sa pa spet ne bom, ne bod smešen no, tako antipatična pa spet nisem.