Takšno samozavest in navidezno srečo kot nam jo želijo prodat samski je ena velika burleska. Zakaj? Na splošno močno dvomim v ljudi, ki o čemerkoli kot papiga lapajo eno in isto da bi prepričali vsaj sebe če že drugih niso…

In vsi tile srečneži stalno iščejo partnerja hahaha. Podobna tolažba je pri debelih v stilu “bolje da ljulja”.

Kaj bi morali mi vezani z družino s plakati okrog hodit in ponavljat da je super imeti ljubečo družino medtem ko vi samski gnijete sami 24/7… Ker če sebe povzamem meni resnično je lepo in tega ne zamenjam za življenje samskih čudakov, ki so jezni na cel svet.

Jbg tak je lajf, vsak je svoje sreče kovač.

Ja kaj pa želiš imet, nam ni dovolj hudo tako kot je? Že tako smo vsi zateženi in zafrustrirani ker ne bomo nikoli imeli družin, ki si jih želimo, partnerja, ki bi nas razumel, veselja ob deljenju uspehov.

Nekaterim pač ni usojeno imeti nikogar, velik razlog je pa tudi to ker smo grdi, bodisi po videzu ali po karakterju, je vseeno.

Eno takšno perlo imamo u firmi ko je srečno samska tudi na dopust hodi sama, novo leto praznuje srečno sama, skratka cveti v samskosti. Potem pa izveš da se vsiljuje k drugim za silvestrovo a je nihče noče v družbi, ker so vsi poparčkani. Enako je lani že marca spraševala 2 sodelavki če bi šli na dopust skupaj. Spraševala je eno z družino druga pa  ima fanta. Naj omenim, da je podobna večini, ki radi govorijo da jim je perfektno biti sama. V 9 letih odkar je v firmi nam je znano to da je imela par kratkih zvez, ne daljših od 2mesecev. Tolk o sreči 😜

A je doza ega ze polna za danes? Jutri je nov dan in spet se boste lahko hvalili tu gor kako ste srecni 😂😂😂

Jaz sem izredno srečen, ker mi nobeden ne najeda in imam duševni mir ter čas le zase.

Ne vem zakaj eni težko verjamete da smo si pač različni. Imela sem dolgotrajne veze, še vsak mi je slej ko prej sr.. po glavi. Videla dosti v dvoje, doživela tudi. Zdaj sem 3 leta samska. Po svoji volji. Pa če verjamete ali ne.

Verjamemo, z enim očesom budno spremljaš kje boš našla naslednjo žrtev. Ko boš spet fraj boš spet bluzila da ti tako paše in spet in spet ….

Samski so v resnici zelo nesrečni ljudje. Živijo kar nekaj, v tri p.m.

Ampak kaj je zate razlika, če so zares ali sfejkano srečni? Pomagat tako ali tako ne moreš.

Skrolaj malo gor pa dol po temah na forumu. Vsak dan se odpirajo teme vezanih, kako so nesrečni. Ne dobijo seksat, si dopisujejo z drugimi, so čustveno odsotni, so navelicani drug drugega, se ne prenesejo, se varajo. Človek je lahko nesrečen v vezi ali samskosti. Lahko si nesrečen v veliki bajti ali majhnem stanovanju. Ljudje so na antidepresivih s službo, stanovanjem, družino ali brez tega. Eni ne znajo sami živet, drugi znajo, ker pač ne prelagajo odgovornosti za srečo na druge. Ne posplošujmo. Povzetek. So srečni tako vezani kot samski in obratno. Če si po letih vsaj 30+, bi to morali v življenju dojet in nehat štepat stereotipe. Biti vezan ni edini dosežek v žvljenju.

Ja bi rađe žen’cu…

Pac hvala Bogu slabo mi ni… delam kar mi pase… npr ce bi mel zeno al pa otroke nebi mogel met celoten čas samo zase.. bi mogu se njih v obzir vzet. Se posvetit ukvarjat itd…

Lej za v dvoje grem lahko samo na boljse.

Eni so srečni, drugi niso. Prav tako so vezani eni srečni in drugi ne. Ne gre posploševati.

za sebe se brigi

Hvala bogu sem končno najdel bejbo k noče frocovja in njo bom oženu. Midva in francoski bulldog smo družina in tko bo ostal.

Odličen zapis. Kapo dol.

Preberite večkrat vsi, ki dnevno vsiljujete svoje mnenje drugače mislečim.

Pa sem sama srečno poročena 38 let.

E Medenka… če člouk ne zna biti srečen sam, ne bo srečen z nikomer. OK, pustimo sedaj vas šalabajzerje, ki mislite, da so za vašo srečo zadolženi drugi. 🤣

Jaz sem srečno samski.

Jaz ne vem kje vi živite, tu kjer sem jaz je voljnih moških čez glavo, dobiš lahko praktično v vsakem trenutku. Ampak res, zakaj vam je to tako težko sprejeti? Da se ima nekdo lahko prima tudi če je sam?

To, da se ukvarjaš z nesrečo drugih, pomeni, da ti nekaj manjka hahaha.

Ahjej

Podpis.

jaz sem zelo srečna. Samska sem od 17 do 55, ne govorim na pamet. Par kratkih zvez, počutila sem se kot v zaporu. Rada imam mir, svobodo, da delam, kar mi paše…

imam hobije, prijatelje, dobre sorodnike, avto, sem pred penzijo, nepremičnino, hodim na izlete, potovanja…

enostavno se počutim odlično, tudi zdravje je fenomenalno in videz

Medenka:

Vsak ima svojo razloge,  da zivi tako,  kot zivi.  So mnogi dejavniki na katere nima vpliva.  Ceprav si morda zeli,  ne stori. Zakaj tako?  Resnice ti ne bo nihce razkril in te tudi nic ne briga.

Avtorica,  nismo ti samski krivi tvoje nesreče.

Tema o kateri bi se dalo debatirat, ker ima vsak svoj prav. Moj pogled na to je tak: bila samska, vezana, zdaj že 21let poročena. Drugim se ne dokazujem da sem srečna, ker od drugih nimam nič. Imam pa veliko od tega da imam krasnega moža, 3 otroke, se tudi skregamo, nismo vedno enakega mnenja… ampak veste kaj je najbolj pomembno? Da smo srečni in da smo družina z zdravimi odnosi, vedno en za drugega, radi smo skupaj, vsi 3 otroci gredo še vedno radi z nama na dopust, kljub temu da bo starejši kmalu 19. Zato ker smo radi skupaj.  Vsake toliko greva sama vikend paket nekam, ker nama tudi v dvoje ustreza in ker je prav za vsak odnos da imata starša čas tudi samo za sebe. In nam je res luštno. Če pride do problemov imamo eden drugega, veliko se pogovarjamo, si zaupamo. Otroci bodo enkrat odleteli iz gnezda in midva bova sama prav tako srečna in izpolnjena. Verjetno nekdo, ki je trpel v zakonu ali zvezi in je zdaj sam uživa v svojem miru in to je razumljivo. Malo manj pa razumem tiste, ki prav nikoli ne zmorejo vzpostavit nekega globjega odnosa čisto z nikomer in so sami odkar vedo za sebe.  Taki so tudi za družbo težje sprejemljivi saj ne poznajo kompromisa.

Nisem prepričana, če res hočeš slišati resnico glede na začetni post … Ja, sem samska in srečna. Na lestvici od 1 do 10, sem pri 9. Seveda si en majhen del mene  želi, da bi našla sorodno dušo, drugi del mene pa se zaveda, da je partnerski odnos vedno veliko bolj naporen kot samsko življenje. Živim življenje za svojega otroka, za svojo službo, svoje hobije, svoja zanimanja, vedno je čas za miren spanec in počitek … Veliko berem, se rekreiram, veliko pospravljam, gospodinjim, skrbim za celo hišo, velik vrt , sedaj obnavljam del hiše, rada imam svojo službo, kjer dam lahko veliko od sebe…, rada pokramljam s sosedi, kolegicami … v obsegu, ki je zame sprejemljiv. Ko se srečamo s kolegicami, ki so v vezi, se kar precej pritožujejo, jamrajo, tudi pojokajo glede partnerjev, moža …Vsaka ima svoje ne tako majhne probleme zaradi partnerstva. Pa se po takšnem srečanju opomnim, ne, tega mi ni treba. Hočem reči, da smo ljudje različno narejeni. Res ne vem, če bi svoje umirjeno življenje brez večjih prilagajanj spustila osebo, moškega. Bi moral biti res poseben, narejen zame. Pa še to mi, ko pomislim v sebi odzvanja: ne, ne, ne … to je resnica in dejstvo.