Kolikim vam je padel standard, ko ste odrasli
Prihajam iz premožne družine. Privoščili smo si marsikaj. Starši so mi postavili tudi hišo.
Sama imam službo, kjer zaslužim 1500 eur. Partner prav tako. S tem vzdržujeva 2 otroka, hišo in 2 avtomobila. Dolgo časa sem bila brezposlena in smo živeli samo od ene plače. Na žalost nimam ravno perspektivnega faksa.
Privoščimo si precej manj, ko sem si lahko s starši.
Starša sicer vnuke marsikam peljeta, tudi na počitnice, tako, da niso prikrajšani, meni pa je kar padel standard.
A še kdo takšen?
Ja dobro jutro…
- Standard mi je padel, ko sem se poročila z revežem in je svojo revščino iz mladosti nadomestil v najinem zakonu. Še dobro, da so mi dokaj premožni starši pomagali in, da sem nekaj denarja tudi podedovala po starših. So me pa starši naučili gospodarstva, niso pa želeli razdirati mojega zakona, so pa videli kako je. Otroci so imeli po njihovi zaslugi lepo otroštvo.
Oče je delal v tujini in dobro zaslužil. Živeli smo dokaj lagodno, sploh v časih Jugoslavije in potem takoj po osamosvojitvi Slovenije.
Npr. konwc avgusta smo šli v trgovine in nakupili so mi za kakšnih 1000 ali celo malo več takratnih DEM oblačil.
Nismo pa potovali, hodili na počitnice.
Sestra je precej starejša, že upokojena. Nikoli ni dosegla standarda iz otroštva. A je lepo vzgojila otroke, vsi izobraženi, z odličnumi službami. Živijo lepo, kakovostno.
Se mi zdi, da čeprav ona živi precwj skromno, je veliko naredila.
Moji otroci se še šolajo. Sano upam in stiskam pesti, da si bodo ustvarili dobro življenje.
Sama zaslužim okoli 1800, 1900 neto, mož precej več.
Zgradili smo hišo, imamo hiško na morju.
Gremo na smučanje, na kakšne krajše počitnice po Evropi.
Opažam, da so vsaj v okolici otroci iz skromnih družin v odraslosti uspešnejši, bolj samostojni.
Morda tudi srečnejši?
Moja babica in dedek sta imela 4 otroke. Oba sta bila visoko izobrazena za tisti cas. Sluzba ju je cakala da koncata solanje. Vsi univerzitetno izobrazeni in poroceni z izbrazenimi partnerji. Tedaj te je cakala sluzba kakor hitro si naredil sluzbo. Imeli so hiso in hodili na izlete v hribe in na morje. Vnuki smo rojeni med letom 80in 90. Vsi imamo mag ce ne doktorat. Od 8 vnukov jih je 6 v tujini, 4 v najemu, 2 v lastniskih nepremicninah za 70m2 zakreditirani do smrti, 2 doma. Dosti nas je v casu krize bilo dolgo brezposelnih oz smo delali prekarna dela. Mislim da imamo glih za glih standard nasih starsev s tem da se moramo trest za sluzbo in smo zakreditirani do uses. Pridelat smo uspeli 2 pravnuka.
Imam kar slab standard, sploh zadnje leto, ko me zaj*** zdravje. Sama nad sabo sem razočarana ker sem vedno znala z denarjem, nisem bila nikoli zapravljivka, sedaj pa se mi zdi, da mi nikakor ne steče, in da sem že med revnimi. Hkrati tudi obupujem, kar se pozna tudi na moji psihi. Zaenkrat ne vidim kaj boljšega, žal!
Zanimivo, da pod to temo pišete tisti, ki imate prihodke 4000€ in da vas je kar večina. Hočem reči, da mi je fajn, da ima ta forum toliko izobraženih. 👍
No, k témi. Moja dva delavca v fabriki, ponosna da sta zgradila hišo in nas vzgojila. Mi imamo boljši standard, oba sva univerzitetno izobražena, lahko si privoščimo dosti, sva se pa odločila za veliko družino in tako leteča potovanja malo čakajo, da pridejo spet na vrsto, ker avionske za sedem pa strižejo ven iz proračuna…Imamo se pa super v svoji dovolj veliki hiši za vse.
Tole sploh ni za primerjati. Moji starši so (bili) reveži. Tole zdaj je pa zelo v redu.
Se spomnim, da smo s starši hodili vsako leto na dolg dopust v kamp v Umag, ker je bilo življenje na dopustu cenejše kot doma. Privoščili smo si pa max, da smo šli 1x na teden ali dva ven v slaščičarno, sicer smo skrbeli sami zase.
Cene (tudi v trgovinah) so bile včasih v južnih republikah smešne proti slovenskim. Se spomnim, ko sem služil vojsko, sem tam v gostilni dobil pivo za 50 dinarjev, doma je bilo pa 350 dinarjev.
Zdaj s svojo družino gremo na dopust praktično kamorkoli na svetu večkrat letno (kolikor dopušča čas) in nam na misel ne pride, da bi si sami kuhali.
Nepremičnino so si postavili sicer tudi starši, ampak je precej nekakovostna (socialistična bajta pač) in bi bilo najbolje na tistem mestu postaviti novo nadomestno.
Hm… V otroštvu smo bili enaki z okolico kjer smo živeli (ne revni, ne bogati smo živeli ) v najstniških letih smo bili med boljše situiranimi (to vidim sedaj, ko se primerjam z ostalimi). Oče je bil deloven in naju z bratom naučil, da če želiva kaj imeti, morava delati. Luksuza ni bilo. Sva pa imela vse in se sploh nisva tega zavedala. Sedaj že oba odrasla z družinami….starša sta nama razdelila premoženje…torej imamo vsi nepremičnine -tudi vnuki in torej stanovanjski problem rešen tudi za njih. Noben kredita in tako lagodno živimo. Standard vzdržujemo… Moj sin ima vse kar želi a za to mora delati. To pomeni, da dela med počitnicami, kakšen vikend tudi med šolo. Tudi bratovi najstniki vsi delajo a imajo vse. Vsi so odgovorni z denarjem -nekaj varčujejo nekaj zažurajo.
Ko pa sem sedaj brala komentarje… sem se zamislila, mi nikoli, kot nek višji standard nismo za to opredeljevali potovanja, nepremičnine, nakup oblek, dobre izobrazbe, drage avtomobile.
Imam mnogo boljši standard kot ga je imela moja mama. Nisma pa, kljub temu da je bila samohranilka, živeli slabo. Ni vse denar. Sem vse sama prigarala, ob študiju delala. Zadnjih 15 let (stara malo čez 50) imava dohodke med 5 in 6 tisoč. Izšolala (uni+) 2 otroka, hiša, 1 stanovanje. Sedaj 2 avta ker ne gre drugače prej 30 let 1 avto. Vsako leto potovanje za vse4, sedaj 2. Sicer živeli relativno skromno, jedli doma, skrbno ravnali z denarjem. Sem pa veliko delala v službi, vedno v naprej..v glavnem se obrestuje. Je bila pa kjub temu 1. Družina in ne kariera. Sicer bi bilo več denarja…ki ga potem nimaš kdaj trošit.
Pa lep pozdrav vsem
Odvisno, kaj gledaš. Glede na pričakovanja mojih staršev, mi je standard padel. Moja sta imela previsoka pričakovanja, za to sta zgodaj umrla. Mislila sta, da morata potovat in bohvej, kaj vse, kar se ni izšlo. Mi smo ok epo doma. 2 stara avta. Vendar moji otroci imajo vsak dan kosilo, to je največ vredno. Nam je zmanjkalo za hrano, ker smo morali potovat. Nam oa tega ni treba. Sem jaz kljub faksu na minimalcu, samo koga briga. Zdravje je na prvem mestu. Sem pa bolj zdrava od moje pokojne mane.
Standard ima vec pomenov. Moji starsi so zgradili hiso, nikoli pa nismo hodili na pocitnice, nismo imeli lepih in novih oblek, hrana je bila bolj “kmecka”, so pa mi pomagali pri solanju. Od druzine same nisem imela veliko. Sedaj s partnerjem nimava svoje hise, si pa privosciva nove (tudi drazje) obleke, hodimo vcasih v restavracije (kar v moji mladosti nismo), privoscimo si pocitnice. Dela samo partner trenutno. Tako da bi tezko rekla. Tam tam smo.
Isti standard, vendar z veliko manj prostega časa, se pravi, sem na slabšem.
Večini ljudi ni jasno, da je prosti čas najbolj izrazit pokazatelj finančnega stanja. Sploh ne potovanja in drage cunje. Potovanja na Maldive so po smešnih cenah, v London lahko včasih letiš po 16 evrov let… cunje tudi lahko drage kupiš na kakšnih akcijah smešno poceni… Čas, ko si frej, ampak res čisto frej, tega imamo pa bistveno manj. Moja mami je prihajala iz službe ob 15, oče ob 16. In do naslednjega dne sta bila frej. Midva tega niti slučajno nimava.