Zdravo. Ne pišem prvič… cel večer sem nekako nemirna, čutim razbijanje srca… Imam sodelavko s katero imam težave. Najprej je vse obrnila sebi v prid, potem so ostali spoznali resnico in da ni vse tako, kot si zamišlja ona. Je zelo samozavestna, se ima za nekaj več. Vsi se je bojijo, hinavijo, se z njo pogovarjajo, spletkarijo. Ima tiste tri kolegice, s katerimi se razume in njihova prioritetna naloga je prenašanje informacij. Mogoče sem malo zašla… Imela sem kar burno obdobje z njo, sedaj so se stvari malo pomirile vendar ona stalo nekaj, nič ji ni prav, druge pa samo kimajo. Dva tedna me ni bilo na delu (covid…), jutri se spet vidimo in sem pod nekim pritiskom, stresom, ker sigurno bo spet kaj našla. No rada bi se soočila z njo, če misli še kaj drezati. In ne da se je bojim, me je strah preprosto ne vem kaj ji povedati. Brezveze se mi zdi sedaj naprej metati kaj vse mi je že storila, rekla o meni… Ampak vem, da bo za mojim hrbtom spet en kup pripomb, ker ona vedno nekaj najde. Tako ne rada hodim na delo samo zaradi nje…

Okuži jo s covidom.

Strogo poslovno, za vse pomembnejše zadeve imej priče ko se pogovarjata, naj podpiše, pošlje po emailu ipd. Določene strupenjače so zmožne podtikanja in raznoraznih tehnik , s katerimi te naredi nesposobno. Poznam žal tudi take. Saj se jim vrne, a vseeno je prav, da se človek v teh situacijah nauči postavi zase in ne beži. Pogumno in odločno ji povej, da te tak delovni odnos z njo moti in bi rada v miru delala, brez izpadov in dram. Razčistite to enkrat za vedno.

Ravno te dni sem izvedela za eno iz prejšnjega kolektiva, da je sama dala odpoved, ker je prišla ena še bolj strupena in prefrigana od nje in ji vse načrte porušila. Priznam, da se mi je rit smejala ob poslušanju te novice. Vse se vrne, samo je vprašanje ali ti izveš in vidiš, ali ne. Medtem sem recimo jaz na stokrat boljšem delovnem mestu danes, pa se ji pravzaprav lahko le zahvalim. Če ne bi bilo nje, bi se še vedno matrala in uničevala svoje zdravje za par šoldov. Tako sem pa gospa in v svojem delu resnično uživam. Pa še fizično spočita pridem domov, da lahko počnem še kaj, kar me veseli in sem z družino dosti več kot prej, saj je urnik 8 -16 oz drsni. Prideš kadar češ in greš kadar češ, važno da je delo opravljeno. Sanjsko. In sem hvaležna vesolju za to. Pa tudi za to, da je ona dobila kar si je zaslužila. Mnogim je zagrenila izkušnjo na tistem delovnem mestu…zdaj pa je morala še sama poskusiti okus hinavščine in zlobe. Sem videla, da se je grozno zredila in vso kožo uničila na obrazu, dobila kot ene izpuščaje in predvidevam, da zaradi stresa.

Nekdo gor vidi vse…

Preveč se obremenjuješ. Delaj svoje delo. Z njo samo kar se tiče dela. Če so težave pa do nadrejenih.

Točno to v prvem odstavku. Nimam kaj dodato

Ignoriraj  jo