Že dolgo čutim osamljenost kot bi bila pozabljena od vseh. Ko me nihče ne pokliče, ko kličem jaz druge so vsi prezasedeni za pogovor. Nisem presenečena da je toliko samomorov zaradi občutka samote. Ko nekoč dobri prijatelji nimajo več časa za nikogar, ko se pri 56 počutim kot babica v domu za ostarele, ki nima čisto nikogar.  Ko niti moje lastne sestre nimajo časa niti želje po obisku niti klicu. Razumem, imajo svojo družino in tudi vnuke. Jaz pa sama in to je davek da nihče nima niti trenutek časa zame. Kaj me še čaka na starost? Nisem prepričana da jo bom sploh dočakala.

Se še kdo počuti tako kot jaz? Kje najti prijatelje?

mesec december zna biti za nekatere ljudi najbolj travmatičen mesec v letu. 🤨🤨🤨

Vsak se bolj ko ne zase briga… med covidom so se odnosi še dodatno ohladili ker smo se delili na cepljene in necepljene… pa kot vedno in povsod je tako – ko otroci odrastejo si nikoli več niso tako blizu kot v otroštvu…

življenje ni ravno potica. Od nekdaj je bilo tako, samske tete so bile dobre, da so nudile pomoč svojim poročenim sorojencem, da so poskrbele za ostarele starše, sicer pa so bile bolj ali manj drugim odveč. Včasih so rešitev našle v cerkvi, danes pa imaš na voljo na stotine raznih prostovoljnih, dobrodelnih društev. Pri teh letih domnevam, da si še polno aktivna, pridruži se nekomu, da se boš lahko razdajala naprej. Recimo decembra RK in Karitas obiskujeta bolne ostarele po domovih in jim nosita darila. Če boš naredila nekaj za druge, boš veliko tudi nazaj dobila in se boš bolje počutila.

56 let ni nobena starost. Vpiši se v planinsko društvo, hodi na sprehode, počuvaj sosedove otroke ali pranečake, povabi na zdravo kosilo sorodnike in prijatelje .. ne utrujaj jih s slabo voljo… in kmalu boš imela polno hišo ljudi. Odpovej se udobju kavča, sladkarij in stokanja. Pomagaj pomoči potrebnim. Nakaži v dobrodelne namene ljudem v Črni na Koroškem, ki so še vedno brez domov. Ko boš zadovoljna sama s seboj, bo vse lepše. Srečno!

Tudi jaz se pogosto počutim tako, zato te povsem razumem.

Vas zastopim o čem pišete. Sama sem kar nekaj let starejša od vas, sin živi na drugem kontinentu že preko 25 let, domov se vrača z ženo in otroci vsake nekaj let za cca. 2 tedna. V kontaktu smo 1x na teden. Z družbo upokojencev hodimo v hribe in izlete in imamo se lepo. Težko mi je ko sem sama doma, takrat čutim žalost ko sem obdana z golimi stenami. Božič in Silvestrovo vedno preživim sama, po večerji gledam glasbene programe potem se odpravim spat. Ni lahko a se človek navadi. Namesto da bi bila hiša polna, sem v njej sama. Želim vam vse dobro.

žal si 5 let prestara zame. 😥

Kaj si delala 56 let da nimaš nobene prijateljice??

vprašaj se ali si pozitivna oseba? Kaj se pogovarjaš? So tvoji pogovori pozitivni ali negativni, jamranje? Jamračev se vsi ognemo. Škoda časa.

Imeti ljudi okoli sebe je vseživljenjski proces. Gojiti in ustvarjati stike je precej naporna reč. Če si pri teh letih nisi ustvarila svoje platforme ljudi, ki so ti zelo blizu, blizu ali malo manj blizu, pa še zmeraj blizu, potem si pač lena na ustvarjanju teh priložnosti. Imaš veliko priložnosti, kjer lahko srečuješ ljudi vseh vrst, tudi takih, ki jih sama lahko pokličeš, kadar si osamljena. Jadikovat doma pač nima smisla. Ali delaš na teh procesih, ali pa zavestno izbereš samoto. Stare duše niti ne potrebujejo drena okoli sebe. Morda si samo stara duša, pa te komercislizacija druženj postavljs v nelagodno stanje, ker imaš občutek, da zamujaš nekaj, kar drugi imajo, globoko v sebi pa ne dojameš, da ti take potrebe sploh nimaš. Sama kmam dve res dobri prijateljici, ki sta obe kot jaz. Zelo radi sami, občasno pa se iskreno dobimo, da predelamo za nazaj in naprej. Vsaka oc nas pa uživa to, da smo same. Poskusi v sebi najti odgovor, kaj so tvoje potrebe. Včasih samo ego ne dovoljuje sreče, ki jo imaš.

to ni pravo vprašanje, kaj ste počeli celo življenje, da nimate prijateljev, otrok, vnukov … To je provokativno vprašanje. Dejstvo je, da je vse več samskih in osamljenih ljudi. Sploh v razvitem zahodnem svetu. Npr. na severu ljudje živijo samo od alkohola in antidepresivov.

Brez muje se še čevelj ne obuje.

Nihče ne bo prišel k tebi domov in ti ponujal družbo.

Če hodiš na kakšno telovadbo, povabiš na koncu treninga na pijačo. Enkrat ti, potem ostali. In se razvijejo znanstva ali prijateljstva.

Pogledaš na strani planinskih društev in se pridružiš kakšnemu izletu. Zagotovo tam srečaš koga, da se kasneje kdaj najdeta na kavi ali gresta na bližnji hrib.

Če te zanima dramska dejavnost, se vpišeš v najbližji dramski krožek. Spet je priložnost za druženje.

Ob rojstnem dnevu povabiš nekaj novih znancev iz prejšnjih predlogov na pijačo in – evo, tvoj družabni krog je ustvarjen!

Jaz imam pa tako rada, da imam mir. Ko telefon ne brni nonstop. Ko ne rabijo vsi skos nekaj. Ko se lahko zavlečem v posteljo s knjigo in vročo čokolado. Ali glasbo.

Problem pri starejših je da poleg vseh zdravstvenih težav jih mlade generacije ne želijo tolko poleg. Njihove generacije pa tisti, ki so še živi, životarijo doma ali v dso, kjer ni nobene topline. Ne poznam babic in dedkov, ki bi veliko hodili na obiske, zato so odvisni od tega da mladi njih pridejo obiskati. In lapati o tem kje imajo prijatelje iz mladosti je največja neumnost. Stiki se enostavno zmanjšajo, mnogi so okupirani z vnučki. Zato je toliko bolj težko za vsakogar, ki te sreče nima.

modri nasveti, ni kaj. Pojdi na svojo občino in daj na oglasno tablo oglas, da vabiš ljudi k sebi domov na druženje. Morda še daš oglas v lokalni časopis, da iščeš družbo. Pa na družbenih omrežjih objaviš isto. Ni dovolj, da samo na temu gnilem forumu objavljaš oglase.

Imaš kakšno prijetno sosedo? Jo povabiš na klepet, ji kaj pomagaš, gresta skupaj na sprehod med bloki, hišami… Se mi zdi, da je v blokih to lažje: skupaj se peljete v dvigalu, dnevno se srečujete. Hiše so bolj individualne. Pa tudi tu se da. S sosedo malo poklepetaš, ti da kake sadike, ti njej jabolka za štrudl, skupaj se jezita zaradi polžev na solati in čez čas, gresta skupaj na sprehod.

Organizirane dejavnosti so tudi dobra točka srečanj. Saj ne vabiš ljudi kar po prvem srečanju.

Ker imam zelo dobre izkušnje, pa predlagam kužka za družbo, notranjo in zunanjo 😉

Pogost pojav v Zloveniji. Postajamo roboti brez kančka empatije do sočloveka

Pa saj ona ni starejša, ženska je stara 56 let.

Sprašujem se, ali hodiš v službo?  Ali imaš psa? Zakaj ne posvojiš kužka?  Ali imaš slučajno že pri teh letihcel kup zdravstvenih težav, povezanih z lenobo, prenajedanjem in ležernim življenjskim stilom?

Ne, ne bom je tolažila, ampak dam raje nasvet.

Ti ki imaš tako rada mir. Povej kje živiš, da te pridem malo nagajat.

Čim dlje bit fit in zdrav in se udeleževat dejavnosti kjer lahko spoznaš koga.

Kot,so vam svetovali, določene osebe, sem jaz istega mnenja, pravijo dobro se z dobrim vrne,pa ni čisto tako v resnici. Najti,si hobi,ki vas bo veselil. Jaz v poletnih dni vrtnarim, mal za rekreacijo in tako naprej, v zimskih časih grem na sprehod za 15 do 30 minut. Pa tudi če dežuje grem na sprehod. Skratka najti si hobi,ki vas bo veselil.

aha aha aha , zdaj pa boš gor plačala.  tko je prav.  jaz ti povem iz mojih izkušenj. ja težko je nekoga, ki niam otrok, nima svoje družine poklicat da pride nekam na obisk karkoli, ker se nimamo kaj pogovarjat. ne zna se obnašat, ne zna z otroci, ki niso več otroci sploh.  žal, tko je.  če imaš družino, in sorodnika, ki je star cca 50 in nima  partnerja ni poročen nima otrok,  je z tako soebo izjemno težko komunicrat.  ekr se vidi, da nima potrenih izkušenj,  družinsk iljudje se pogovarjmo o družinskih zadevah. tako pač je.  in pol še pazit da gospa ne bo užaljena. karkoli rečem narobe, če nič ne rečem narobe. z otroci se ne bi nič igrala, sploh ne ve kaj delat.  res je težko. msilim ne sam otežko, nemogoče je.   jaz imam doma priemr oba spola za taki primer. in je užas. z obema. se tudi ne družimo in ne pogovarjamo in ne nič, ker ko sme bil prijazen pa sem dobi llekcije kako vzgajat otroek, kako bi naj to bilo, itd itd.  naredisi froce pa si jih rihtaj kak veš pa znaš.  napumpaj eno pa rihtaj froce. pa m iboš povedal kak oej in kako ni.  ker ste problematični.  če ne bibili problematični in čudni, bi bili poročeni in z otroci. tko je.

Evo, tudi jaz se sprasujem, kaj ste ljudje poceli 50 let, da nimate prijateljev?

seveda da ni čisto tako (dobro se z dobrim vrača) Ti stari pregovori so boolshit 🙄

Predvidevam da bi bila gospa bolje sprejeta med ljudmi če bi imela družino, pa vendar ne bi bili slovenceljni če ne bi človeka, ki je že tako na tleh še dodatno pohodili. Enako kot reveža, ki ga nihče ne povoha, bogatim se klanja ves svet.