Ko ženska rodi, je vsa pozornost usmerjena otroku. Pa tudi oče vso pozornost usmeri v otroka. Ker je to “najpomembnejše”. Otrok razdruži partnerja. Oba dva sta zmatrana, naveličana vsega. V eni temi celo piše, da se oče odmika. Ker otrok joka, če ni ob materi.

Potrebna je medsebojna komunikacija, spoštovanje in ljubezen pa vse gre. S tem lahko gore premikaš ne samo skrb za eno dete in ni razloga, da se kdo umakne.

Če te pa otrok razdruži, ki naj bi bil še večja ljubezen, potem pa res bolje da se kar ločita. Kje so šele življenski problemi, izguba službe, rubež, osebni stečaji, nesreče, bolezni….

Ni da ni, a da te razdruži nekaj tako lepega, kot je otrok, potem naj se pa res tolčeta z glavo v zid, ker sta sploh pristala skupaj.

Za joj… jaz bi tudi tako rekla včasih, ampak me ne čudi več, da zna biti to res. Nekatere tako v neskončnost komplicirajo, ko pride otrok, da je groza. Pa se držijo vseh smernic, kot pijanec plota od smernic in vse literature se ti resnično začne mešat. Jaz sem delala po svoje in nam je bilo zelo prijetno, če bi se pa smernic držala, bi se mi pa zmešalo, oz. se tega ne bi več hotela it…

Ah bla bla bla. Kakšne bučke. Prav zaradi takih floskul se toliko parov odtuji, ko pride otrok, saj pričakujejo rožice in metuljčke, pa so potem šokirani ob spoznanju, da je treba za tisto občasno rožico prekleto garati.

Ob prvem otroku morda še gre, ko pride še drugi, tretji in morda še kateri, pa je veliko težje, dokler so še majhni. Treba jih je negovati tako telesno, kot duševno in imata oba starša polne roke dela, ter bolj malo časa drug za drugega. So obdobja, ko ga sploh nimata, odvisno tudi od urnikov v službah. In take stvari je treba povedati na glas in brez olepšav vsem, ki razmišljajo o ustvarjanju družine. Je lepo, a je težko. Dokler so majhni, izjemno težko. Razen seveda če jih redno podtikaš babicam v varstvo, tako kot je danes moderno. To je pač težko obdobje, v katerega je treba stopiti pripravljen, je potrebno usklajevanje, razumevanje, potrpljenje, timsko delo obeh staršev in je treba tudi dobro in pravilno izkoristiti tiste redke trenutke, ko imata čas drug za drugega. Le tako ju otroci na dolgi rok združijo, ne pa razdvojijo. Večina pa misli, da s prihodom otroka avtomatsko pride sreča, zato pa je toliko nesrečnih družin, kjer so vsi odnosi razbiti. Družina, starševstvo in partnerstvo zahteva trdo delo, če hočemo, da bo obrodilo bogate sadove. Dejstvo.

Zakaj imajo potem nekatere še kakšnega otroka, da bi zaflikale slab zakon?

Otrok je samo pokazatelj, da dva nista bila za skupaj že od vsega začetka.

ja kako pa je do sedaj človeštvo preživelo??

.https://youtu.be/5oP4bdBo_qM?si=ISCnfv101nmGd_wb

Normalno, ženkam se gre samo za eno stvar. In to so potomci. Da ne bo na stara leta ostala sama. Da bo lahko čuvala vnuke. Moškega rabijo samo zato, da jih oplodijo.

Ma dajte no,hvala za ta zapis. Vašim ugotovitvam se stoprocentno pridružujem.

Svetujem vsem,ki se odločajo za otroka ali povečanje družine,da si to ugotovitev  večkrat preberejo in jo prakticirajo v svojem družinskem življenju.

Z vsako generacijo je slabse. Vsaka generacija hoce vecjo svobodo, vecjo samostojnost, nobenih obveznosti, nobenih dolznosti. Vsaka generacija bolj dela na sebi, izpostavlja svojo individualnost, svoje potrebe, svoje zelje.

In vsaka generacija je bolj nesrecna.

Dandanes so problem otroci, ki jih nocejo imeti, ker bi jih omejevali. Ze cez 10 let bodo problem partnerski odnosi. Nato odnosi nasploh.

Postajamo druzba nesrecnih posameznikov. Rezultat kapitalizma, ki se je zazrl v vse pore druzbe, ceprav ljudje mislijo, da so svobodni in zivijo po lastnih zeljah in potrebah, v bistvu pa zivijo idejo nekoga drugega.

Naju je otrok še bolj združil. Mislim da se težave dogajajo pri parih, kjer  ni bilo nikdar resnične ljubezni.

Po moje tudi še bolj združi, če pa veza ni prava, pa se takrat vidijo razpoke. Je pa res, da v tistih prvih mesecih in še kasneje ni vse ena sama idila, ampak tudi utrujenost, slaba volja in še kaj.

Neumnost. Če gre par zavestno v starševstvo in približno ve kaj ga čaka, če sta mentalno obe dovolj zreli in odgovorni odrasli osebi,  se zavedata da če sta novo bitje spravili na svet, morata naredit vse najboljše za to bitje, pika. Pari ki gredo narazen zaradi lastnih otrok so nezreli, neodgovorni in v bistu še sami otroci, kljub temu da leta mogoče kažejo drugače.

Ljudje ste res čudni danes.

Naju je otrok samo še bolj zbližal.

Jaz sem pustila službo, da sem bila vpeta v vzgojo, on je služil denar, zdaj po 20 letih smo še vedno srečni.

Se strinjam, po navadi otrok razdruži pare, ki so hoteli s otrokom pokrpati zakon. Je pa res da otrok ni za osebe, ki so po naravi zelo sebične.

Razdruži samo tiste, ki so krpali zakon, vezo z otrokom.

Če ni štimalo na začetku, ne bo nikoli, z otrokom še manj. Takšni naj bodo pripravljeni na ločitve, ker otrok ne pomaga.

Avtor, ti kar sanjaj.

Otrok je nekaj najlepšega, kar se zgodi v zakonu. Zbliža, združi in poveže. Tisti, ki ste brez otrok tega niste sposobni razumeti. Pa saj je prav tako. Ker bi bilo preveč boleče za vas, če bi vedeli, kaj zamujate.

Kaj, pa če mo#ki samo spusti spermo. Nato gre k gasilcem na pivo? So taki in drugačni. Moški in ženske. Eni smo pa vredu.

Tudi jaz poznam dva para ki sta šla narazen zaradi otroka. Otrok jih je razdružil, ne povezal. Razlog ona se je preveč ukvarjala z otrokom , tak je bil njegov občutek , zavračala spolnost, na koncu je bila ločitev

@wd40

@wd 40

Res je kar praviš

KAKŠNE BUDALAŠČINE PA TI SPRAVIŠ NA DAN.   kaj bi ti ločenka smrdljiva. rabiš potrsitev od teh lezbik tukaj gor, da je kužek bolje od moža. ti mora skrajna levičarska feminsitka potrdit, kak os iuboga, kašna žrtev si. hahahaha  prokleta prsica  ugabna.   naj tvoj bivši pride sme in pove njegovo plat zgodbe!! to pa ti ne diši a ne?!  to pa ni šanse.  bi preveč ugabnosti povedal.    ja ja take ste.   kaj ti govoriš  nebuloze.   jaz imam 2 otroka, nikoli ni bilo kot ti govoriš.  nikoli!!!!  vedno je bilo vse ok.  pa sem poročen dalj kot ti  poročena in ločena skupi.   da jsple se govedo babje ugabno debelo.   otrok bo ločil starša?? kaj te ti gopcaš!!!!   ločil ja!!    hahahaha  prokleta nesposobnica, enga tiča nisi znala sprznit  pa za jest naredit neke župe pa neki krompir na mizi fuknit SRAM TE JE LAHKO.  kaj ti govoriš ej.  ti si taka gnusoba ugabna za pohcat in posrat in pokozlat.   gabiš se mi.   moj otrok, najin otrok bo naju ločeval??!!!  pa tebe je treba gor po gopci nasekat. po retardirani gofli te nasekat!!!  prasica levičarska

pol pa pravijo, da naj mama do 3 leta starosti spi zraven otroka…

In kakšne veze ima to? Če hočeta seksat pač počakata, da otrok zaspi, potem pa gas v dnevno na sedežno, v kopalnico, kuhinjo, kamorkoli… če ni interesa pa lahko otrok tudi pri sosedih spi in ne bo nič…

Izgovor, da otrok spi s starši in zato “škripa” intima je samo to – izgovor.

Najina hči je do 3. leta spala v najini postelji. No, prvi mesec sva “po smernicah” vztrajala s spanjem v otroški posteljici, ampak glej ga zlomka, spali smo mogoče 5h v celi noči in še to prekinjeno. Potem pa sva jo vzela k sebi in čudežno smo vsi dobro spali, še za jest ni jokala, ko sem čutila, da postaja nemirna, sem jo nahranila in je spala dalje. Od 8m dalje prespala med 8 in 10 urami v kosu. Je pa nisva rinila na sredino… Na eno stran postelje sva namestila ograjico, da ni padla dol, jaz sem bila na sredini, mož na drugi strani. Vsak večer sva objeta zaspala, crkljala sva se po mili volji, ko se nama je zaluštalo pa sva šla na kavč ali kam drugam in nama ni prav nič manjkalo.

Pri ultra napornih otrocih, ki se ves čas zbujajo in rogovilijo ponoči, da sta starša totalno nenaspana pa je dejansko tudi intima lahko na udaru. Zopet neglede na lokacijo, kjer spi (oziroma naj bi spal) otrok.