Sem 50 in samska. Zadovoljna s svojim življenjem. Po izgledu se ne bom hvalila, sem pa zadovoljna ko se pogledam v ogledalo in ko oblečem cunje. Ne iščem moškega, se pa bi zagrela, če bi katerega spustila dovolj blizu. Sem ženska in normalno, da želim tudi ta del izživet. Tu pa nastane problem. Od moške populacije me osvaja ni da ni. Od 15 let mlajših, kurbirji, psihopati, poročeni, samski obupanci,samski čisto na drugi valovni dolžini z mano …

Kar se tiče moških bogov in zveze z njimi, imam določeno mišljenje in pričakovanja. Želim, da dobim od njih približno toliko kot lahko sama dam. Torej jaz kot ženska v partnerstvu sem zvesta, iskrena, spoštljiva, predana, strastna, nisem tip avantur, seks mi ne pomeni samo potešitve strasti, ampak božansko predajo med moškim in žensko, ki se ljubita. Meni se zdi, da je to osnova enega normalnega človeka in odnosa med dvema, da lahko bivata skupaj harmonično. Izogibam sem veliko mlajšim, ker sem mnenja, da tudi če bi zdaj klapalo, bi se z mojo starostjo in drugačnim razmišljanjem vez ohladila, vparašanje tudi kako bi bilo glede seksa. Izogibam se tudi kurbirjem, ker nočem bit ena od številk in samo kanta za praznjenje. Poročeni in zasedeni ne pridejo v poštev, ker se nočem vsiljevat zraven, niti biti odrešilna biljka za nekoga, ki v zvezi ni zadovoljen.

Ko je dabata o tem, mi ponavadi rečejo, da čudno razmišljam, da je potrebno v življenju uživat in se dat dol kje je priložnost, pa tudi da lahko samo sanjam o zvestobi in o ostalih vrednotah, ki jih pričakujem,ker to baje ni več v modi. To slišim od moških in žensk. Pa se vse pogosteje sprašujem ali se ne družim s pravimi ljudmi ali ne spadam v to dobo s svojimi vrednotami ali pa je res kaj narobe z mojim razmišljanjen. Kolegici, ko rečem, da nočem speljat vezanega tipa, ker ne potrebujem občutka, da sem eno žensko premagala in da če mu v vezi ni ok, naj se najprej razide, živi nekaj časa sam in se mi lahko potem javi, da poskusiva skupaj, pa mi pametuje, da če njemu ne štima v vezi, da nisem jaz kriva in da bo se itak prej ali slej razšel, pa bo ga takoj pograbila katera druga, ker sem se jaz umaknila, namesto, da bi se borila zanj in da bom s takšnim razmišljanjem ostala večno samska. Seveda ji jaz potem odgovorim, da sem raje srečno samska kot pa z nekom s katerim bodo same težave, ker že začetek z njim ni bil pošten.

Mogoče res verjamem v pravljice, ko mi ni pomembna materialna plat moškega, ampak njegove vrednote do ženske v vezi. Mislim, da bom počasi res opustila misel na to, da bi  še kje kdo  obstajal  zame in poskusila poiskat rešitev za mojo žensko plat na kak drugačen način. Vse bolj sem pričela dvomit vase in se sprašujem kaj jaz delam na tem planetu, če v zadnjih letih še nisem srečala bitja, ki bi mi rekel, da je moje razmišljanje čisto ok, da bi me vzpodbudil, da naj ostanem takšna kot sem. Ali se naj kar predam in prisilim samo sebe, da se grem igrice, ki jih igrajo drugi in jim je to čisto normalno? Koliko se poznam, mi ne bo uspelo.

Malo sem morala dati ven. Pričakujem, da me bo večina popljuvala do nezavesti. Nič za to, vzamem koliko lahko nesem 🙂

jaz tole napisala! Kook so res sitni! “Cim vec izkusenj moras imet, ja navali!” Halo, kot da ce seksam z vsakim, ki mimo pride, lahko temu recem izkusnja! Bedno do konca! Za druge sva cudni, ja, ampak ne odstopim. Mogoce se pa najde kdo, ki misli tako kot jaz

No, jaz ti povem – tvoje razmišljanje je čisto ok. imam podobnega. Res nisi tako osamljen primer, čeprav nisi v večini. Borbamo dalje, ane?

Srečno!

Kako lahko rečeš da si zvesta in predana, če pa si samska.

Zvestoba se vidi, ko si v  vezi in te nihče ne pritegne.

V naprej ne moreš vedet, kaj se bo dogajalo, če in ko srečaš pravega ko te znori…

O, sem res vesela, da nisem edina izobčenka. Ko nekomu rečem, da sem že nekaj let samska od ločitve in da ne grem z vsakim, se vsak čudi in mi po ovinkih pove, da sem čudna, ker se nisem kar tako dala dol samo za užitek, ko imam dovolj priložnosti. Meni to ni užitek, da me en na hitro  kresne in se pobere.

Ne sekiraj se, ne vem, zakaj se tako oziraš na mnenja drugih, drži se svojih načel. Ne vem, zakaj ljudje tako radi vsiljujejo svoja mnenja, še posebej, če jih sploh ne prosiš za to.

Dobro razmišljaš, takih ni veliko. Okoli nas je veliko oseb brez kakršnihkoli moralnih vrednot. Boš pa od mnogih deležna zgražanja, posmehovanja. Tudi v službi ne boš prilezla do najvišjih položajev.

mah, niti najmanj nisi tak osamljen primer s tem mindsetom. v mojem krogu je to nekaj najbolj normalnega. ne vem, s kom se družiš, no…

To je čist normalno razmišljanje, kar mene pri tej zgodbici moti so mnenja kao kolegic, ki te prepričujejo. Zakaj bi te?

Drgač pa ja, jaz tudi ne jem mcdonaldsa pa vse te umetne hrane s pol kile cukra notri, pa sicer rada jem. Ampak bom raje pojedla nekaj kvalitetnega pa malo manj, kot nek junk food, pa ogromno. Zdrava pamet in eno osnovno spoštovanje do samega sebe.

Čudno razmišljaš za ljudi s katerimi se družiš. Počasi išči še kakšne drugačne ljudi in najdi novo družbo.

Sam se zelo strinjam s tvojim razmišljanjem in večina okrog mene ga tudi živi – vsaj občutek imam tak. Tako da brez strahu… nisi edina s pametnim pristopom k življenju.

ker nočem bit ena od številk in samo kanta za praznjenje.

V temu je tvoj problem, da sploh lahko razmišljaš o sebi kot o ženski na tak način. Tebe določa moški in stalno razmišljaš o temu, kakšna si kot ženska. Manj pa razmišljaš o temu zakaj si želiš moškega. Če imaš avanturo nisi kanta za praznjenje. Pač pa ženska, ki si je privoščila ustreznega moškega za seks.

To tebe ne določa.

In žalostno, da tako vidiš druge ženske. S tega stališča imaš preveč moški način razmišljanja.

Sem bila v vezi 2 desetletji in ni bilo varanja. Vem kako delujem, ko se odločim, da bom z nekom in tudi vem, da tega ne bom spremenila.

Zaradi tega pa res nisem nesrečna in tudi ne vidim tega kot moški način razmišljanja.  Še majn, da me to določa. Večina moških bi vse podrla, jaz pa se pač ne dam vsakemu podret. Kvečjemu se cenim kot samska oseba ali pa spoštujem zvezo dveh in ne dovolim, da me moški ponižuje na tak način, da bi zraven mene podiral še druge.

Jaz zase lahko rečem,da sem zvesta in imam enako prepričanje,kot avtorica. Sem bila v vezi 20let. In sem bila zvesta med postopkom ločitve,ter izselitve-1leto. Tako,da bi lahko rekla,da 22let nisem…

Da bi skakala iz postelje direkt v drugo,da kao dobim življenske iskušnje..hahaha..je navadno nakladanje tistih,ki ne pridejo dalje od kavice…

Ne, prav nič čudno ne razmišljaš. Ne podlegaj drugim.

Hvala vsem za komentarje. Sem prav presenečena, da me niste s pljuvanjem zabili v tla. Zgleda, da se moram v določeni družbi izogibat takšnih debat oz. menjat družbo za kašne debate. Sem zelo vesela, da še obstajamo somišljeniki.

Pozdravljena,

Prosim da mi pises na:

[email protected]

Lp

Čisto normalno razmišljanje:)

Glej, da si sama si sama kriva. Enega zberi pa je. Gror izbira izbirk dobi.

Ja, poslušaj Simono. Ona vara moža, ona bo že vedela.

Sem stara 40 in ne bom več v razmerju z nikomer. Od 25 leta nosim.bolecino z sabo ker sem bila zgolj vreča za praznjenje jajc in je mel ženo in otroke doma. Od takrat dalje moške sovražim. Enga želim najt ki bi bil nor name jaz pa bi ga sovražila v besedah in dejanjih.

Avtorica, tudi sama podobno razmišljam in ne, nisi sama s takim razmišljanjem.

Priporočam ti psihoterapijo, v tvoje dobro.

Razmišljaš normalno. Mnenja drugih ignoriraj. Seveda imej realne želje, zahteve…skratka bodi v stiku z realnostjo.

Tvoj način dojemanja je splošen. Tako ljudje razmišljajo in menim, da si tole objavila samo zato, da te hudo hvalimo. Dejstvo pa je, da pri 50-tih, pa tudi če res dobro zgledaš, boš težko nekomu samo seksualni objekt. 50-letniki, ki skačejo čez plot, si najdejo mlado meso, ne neke odslužene starejše ženske. Dobro, taki, ki niso niti za pogledat, se bodo zadovoljili tudi s tem. Ampak dejstvo je, da če se pri teh letih z nekom spečaš, tudi on išče nekaj več in ne samo “kanto za praznjenje”.

Nekaj drugega pa je pomembno. Na seks gledaš kot na nekaj, kjer bi se ti “dala” nekomu, kjer bi šele tisti, ki hoče s teboj “nekaj več” bil lahko deležen tega, da ga kot zahvalo za to njegovo predajo tebi, pripustiš k sebi. To je patriarhalen krščanski pogled na spolnost. Ženska, ki v strahu, da je ne bodo imeli za kanto za praznjenje in kurbo, seksa šele z nekom, ki ji obljublja ali drugače da vedeti, da bo z njo ostal tudi po prvem seksu. Ne gre za užitek sam po sebi, gre za manipulacijo. To in to ti bom dala, če dokažeš, da si tak in tak. Ampak ta manipulacija je še vedno tako globoko zasidrana v našo miselnost, da je postala temelj. Ženska, ki tako manipulira, je čista, prava, material za poroko. Ženska, ki se čutno in čustveno prepusti moškemu , od katerega morda v prihodnosti kaj pričakuje, morda pa tudi ne, vendar je pomembna samo njuna trenutna povezanost in ne pogojuje ničesar s tem, kaj bo v prihodnosti, je pa kurba, nevredna, kanta za praznjenje. Tradicionalna patriarhalna miselnost, kjer moški lahko uživa v trenutku ali pa v celi zgodbi z žensko in se ga ne sodi, ženska pa mora poskrbeti za svoj “ugled” in to, da bo z njo tudi ostal, drugače se jo sodi.

Zanimivo je pa predvsem to, da bo ženska, ki obupano išče “dolgoročno zvezo” zelo verjetno odpikana celo s strani tistih, ki bi drugače morda celo lahko bili pravi partnerji, če bi jim dovolila se približat. Ker pa jih že od štarta odbije, ker tipi po parih srečanjih pač ne vedo, ali res želijo ostati z njo, za to je potrebna večja čustvena bližina, ne bo nikoli vedela. Za razliko od pametne ženske, ki pa se zna tudi prepustiti trenutku, zanosu, strasti. In ne bo sebe dojemala kot “kante za praznjenje”, ker pač ne dojema seksa kot nečesa, kjer uživa samo tip, ženska pa samo, če jo tip res ljubi. Ker pač uživa v njegovi ljubezni do nje, seks sam je postranskega pomena. Seks je samo orodje za dosego cilja pri takih kot je avtorica in roko na srce, večina ljudi.

Si pa ne domišljam, da bo večina tole razumela. Ker je kot rečeno globoko usidrano v našo miselnost.