Urški Klakočarjevi Prešernovo nagrado
“… in začutila sem, da prihaja h koncu. Še sama sem se začela ritmično premikati z njim, dokler se ni razlil po mojem hrbtu.
Navajena sem bila, da je vsega konec, ko moški doživi vrhunec, ampak on ni končal. Vame je porinil prst, potem dva in nato tri ter s prsti raziskoval mojo notranjost toliko časa, da sem začutila sladke krče, ki so mu stiskali prste, in ob tem glasno stokala. Telo mo je preplavil nepopisen užitek. Obrnil me je, pokleknil in obliznil sokove, ki so tekli iz mene. Johann Savinšek me je popeljal do vrhunca, ki je trajal in trajal in trajal.
Ob tem sva izmučeno padla v travo in nekaj časa samo ležala drug ob drugem ….”
– Urška Klakočar Zupančič v svojem avtobiografskem romanu Gretin greh