Tašča sprašuje med vrsticami ali direktno kam grem, če grem tja in tja, če bom dolgo? Ker nisem nikomur dolžna pojasnil? Ker sem dovolj stara? Ker nisem nikomur hčera tukaj in imam starše drugje? Je to težko razumet da se je določene stvari ne tičejo? Pa da ji nisem dolžna prav nobenih računov polagati? Pa ne me narobe razumet, je super ženska, prijazna, rada pomaga, ni škodoželjna, ampak spraševanje če gre kdo od doma…včasih se sprašujem ali res morem pojasnjevat ali sem preveč nesramna, če ji rečem, da se je pač ne tiče? Pomagajte!

Podpisala si to. Se grdo sliši, ampak tko je.

Verjetno pa ne dela tega nalašč, če praviš, da je ok. Moč navade. More neki rečt pač.

Kam greš – imam opravke. Kdaj prideš – ko opravim. Vedno tako, pa bo vajin pogovor rutina ali pa te ne bo več vpraševala

Za začetek se odseli in vsi tvoji problemi bodo rešeni.

Pač ja,se strinjam,bo treba previdno izbirati besede. Kdaj prideš? Ne vem/ bom videla/ ko opravim. Kam greš? Imam tisoč stvari za uredit/ opravke/ sem in tja.

Saj počasi se boš naučila. 1x boš uspela,3x ne…in potem 2x ja in 4 x ne…in tako počasi…ne  pričakuj da boš od jutri dalje suvereno samo mejo dajala.

Midva z možem sva bila na morju in zraven v apartmaju je bil starejši par. Sva nekaj pozabila in sva se vrnila in je bil komentar: sta že nazaj? Mi je dvignilo vse kocine. V smislu ljubi bog,pa kaj si mi mama? Prav čutiš tisti nadzor. Je bilo več drobnih stvari drugače ampak ja,ko čutiš nek nadzor,je grozen občutek.

A ti si se odselila?

Jaz bi ji pa lepo povedala, da me to moti in bi jo prosila, da neha. Lepa beseda lepo mesto najde. Govorim iz izkušenj, več kot 20 let sem živela skupaj s taščo in tastom. Super smo se razumeli, ker smo si take stvari odkrito povedali. Vedno smo se pogovorili, če komu kaj ni bilo prav, se poslušali in si skušali drug drugemu ustreči. Če so ljudje prijazni in normalni, s pogovorom dosežeš praktično vse. Ne pa z nekimi fintami.

Ne goni se tako očitno!

pa ne gresta v svoje stanovanje ? Pri tašči je zastonj a ne.

Če živite pod isto streho je normalno da poveš sama (ni potrrbno v detajle). Zato, ker odrasli in odgovorni ljudje to počnejo ko delijo življenje z nekom. Če drugega ne, iz spoštovanja, da druge ne skrbi po nepotrebnem.

Torej, ne bodi kreten in si ne delaj težav kjer jih ni.

Hahahah tako vam tud i treba  bagra mansaderska.

Jz to vprasam tko iz navade me pa sploh ne zanima v resnici. In moji so se navadil in recejo . Kam gres?

Na kavo

S kom

S kolegom

Evo tko to zgleda pri nam. Sam tok da vem pa cepravv ne vem. Sama sem jim rekla naj ce jim ni za povedat. Pac recejo. Da grejo na kavo.

Zdej pa ce se hoces kregat oz se ji zasrat. Pol pa dej. Pravis da je ok. No a ma lahko eno napako da te vprasa kam gres.a lahko

Jaz sem živela skupaj z mamo. Vedno sem povedala, kam grem in kdaj približno pridem. Enako povem tudi možu: npr. imam opravke, grem v trgovino in na upravno enoto. Tudi mož meni vedno pove, kam gre. Ljudje, ki živijo skupaj, komunicirajo, to ni nič slabega. Nikoli ne veš, kaj se ti lahko zgodi.

Če te to tako zelo moti, tašči lepo in obzirno povej, da ti to ni všeč.

Kam greš?  Najprej na brazilsko, potem pa k ljubimcu. Poveš z mirnim tonom 😀

Drugače pa.. ja omeni ne, da te moti, ko toliko sprašuje. Verjetno pa samo išče neko nit za pogovarjat se.

Meni so na mlada leta rekli takole: dokler si pod mojo streho, veljajo moja pravila.

Avtorica..a ti tasca medtem pazi otroke , kuha kosilo…ko ti lutas okoli?

Mi sicer živimo na svojem, a vseeno sem pogosto zastrigla z ušesi, ko me je tašča na obisku po njeno spraševal, po moje zasliševala.

Leta se blazno hitro obrnejo in že sem tašča…skoraj. Hči živi pri fantu in moram biti zelo previdna, da ne sprašujem preveč. Jima tudi povem, naj me ustavita, če bom preveč radovedna.

Si pa predstavljam, da je težko ne vprašati nekoga, ki živi v tvoji hiši. Mislim, da ne gre toliko za nadzor, gre bolj za skrb.

Dokler so otroci majhni, potem najstniki, želimo vedeti kje  so, kdaj se vrnejo.

Enostavno nas mame skrbi in včasih je težko razumeti, da so otroci odrasli, da spraševanje ni več na mestu..ker nas mame še vedno skrbi.

Kam greš…aha v Ljubljano.

Kdaj se vrneš? Okoli 19ih ( to zame omeni, da sem do kakih 20ih boljnkot ne brez skrbi, potem me bo že skrbelo ali je vse ok).

Vem, to ni v redu. Težko je to prekiniti. Zelo pa pomaga, če je na drugi strani razumevanje, če lepo povedo, da jih moti.

Včasih se mame in tašče sploh ne zavedamo, koliko smo nadležne. Mladi, na lep način nas opomnite. Bo vsem lažje.

Hvala bogu da tega zmaja nimam vec

Ja, tašča je v redu, ti si pa zajebana prasica!

Vedno povem ko grem ven, to je normalna komunikacija. Verjetno imaš kaj skrivat …

Verjetno stvar navade in jo mogoče sam mal skrbi, kot jo je skrbelo za tvojega možeka, ko je kam odšel. Lohk ji mogoče rečeš, naj ne skrbi in da boš ob pravem času nazaj.

Pa daj ne bodi pametma.Saj avtorica res ne rabi polagat računov.sploh pa ne tašči.

A ti vse poveš svoji tašči.?? Ne glede kako se razumeš z njo in kaksen odnos imata.

Ji vse karte vržeš na mizo?

Pa na loga se ti zdej repenčiš? Ti bi raje renčala, ko bi nekomu rekla, kaj te briga al kako? Elegantno poveš in je. Ne bod sitna.

Ne, ker so v vrtcu, tašča plača samo položnice,…..

A možu pa poveš, ali ga imaš kar tako malo za loleka, ali mu poveš v postelji med ……? “Ja veš sem bila danes zunaj, saj ne boš zameril?>”

Povej ji kot najboljši prijateljici.

Grem tja in tja, ne vem kdaj bom prišla, če me slučajno rabiš kaj, svobodno pokliči…ali, še sama dobro ne vem, čas imam…..

Pa lep pozdrav