sama s seboj
Ustavim se tam. Z ostrim očesom jih hitro preletim. Dolžino, debelino, trdi izgledajo vsi. Oko se zadrži na enem. Lep je. Postaven, močan. Zaprem oči. Rada bi ga prijela v roke…ga čutila. Stojim tako. Ne vem koliko časa. Glasovi prihajajo od daleč so pa tudi blizu mene. Pogledam ga. Moram se ga dotakniti. Nežno se ga dotaknem. Še enkrat. Z blazinico na vrhu prsta drsim po njem…počasi, nežno….zamišljam si… Všeč mi je. Ko čutim pogled. Dvignem glavo in se srečam s priprtimi očmi, ki me opazujejo. Vroč pogled in globoko dihanje. Seveda je uganil. “ti lahko kako pomagam? ” se ponudi s hripavim glasom potem, ko se je odkrhal…ne, hvala. Teh nekaj korenjev za juho bom že našla…sem komaj izdavila. Močno sem zagrabila lepotca in ga z občutkom položila v košaro k drugim. Odbrzela sem do blagajne. Komaj sem čakala, da bom doma sama z njim.
Doma ga najprej operem, olupim ter na brzino prevrem.
Igra se prične… moja muca ga težko čaka tako lepega, vročega in trdega…
.
Obožujem korenje.