Zanima me, ali ima kdo izkušnje z delom turističnega vodnika doma in v tujini? Kaj so prednosti, kaj slabosti? Kakšni so pogoji dela, koliko je plačano, kakšen je odnos turističnih agencij do vodnikov? Slišal sem že dobre in slabe stvari in tudi to, da se vodniki pri nekaterih večjih agencijah veliko menjavajo? Verjetno obstaja razlog.

če moraš vprašat ni zate.

Kot prvo, dobila boš pofl ekskurzije in izlete. Najprimernejši Vrbsko jezero, štart 3:00, pobiranje do 5:00 ( ne moreš spat), vodenje cel dan, na koncu razvoz in ob 24h domov. Ti paše to? Za 120 eur. Plus da imaš svoj S.p. in moraš cel dan živcirat. Sploh veš kako je imet 50 penzeljev za vratom? Plus šofer z Balkana.

Težko boš, poklic lahko dela vsak, večje agencije so scam in minimalac. Butične ne prideš zraven. Ti resno misliš da ti bo nek privatnik plačal da greš za 3 tedne v Australijo. Folk dela zastonj, zato da lahko potuje. Nimaš šans

Če rada potuješ, je lahko ok. Je pa kar nekaj prednosti in slabosti, veliko je odvisno od tega, ali delaš incoming(vodiš tujce, ki pridejo v slo po slo) ali outgoing (vodiš skupine naših na potovanja na tuje). V obeh primerih agencije pričakujejo, da imaš odprt sp, ne zagotovijo pa ti, da bo dovolj dela (vsaj 15 dni vodenja v slo ali tujini), da boš lahko plačal prispevke. To je velika slabost.

Pri incomingu- če si dober in znaš kaj povedat etc, poznaš kraje, zgodovino, geografijo – dobiš od tujcev skoraj po pravilu tudi napitnino. Včasih tudi ne, ampak večinoma ja. Moraš pa po Slo biti pripravljena vozit kombi na enodnevne izlete- delavnik traja tam 10 ur za večino enodnevnih izletov, za večdnevne podobno- precej. Imaš stroške z obroki, če si na večdnevnih, ki jih plačaš iz svojega žepa. Prevoz na odhodno točko isto. Sliši se ajd v redu, pa ni – teh stroškov se nabere, ko po pol leta narediš finančno refleksijo. Če si pri neki incoming agenciji relativno “stalni”(kar koli to že pomeni, kadar koli se te lahko znebi, ker veliko menjajo vodnike stalno in nihče povsem ne razume po kakšnem ključu, po kvaliteti zagotovo ne, odzivi strank in napitnine govorijo nekaj povsem drugega, kar ti poskusi vsiliti agencija oz šef) lahko pričakuješ nekje 1.300 na mesec neto.

Pri outgoing agencijah sta dve podzvrsti. Ena so velika ala Palma, Oskar, Shappa etc, druga so bolj butične. Pri prvih si številka, kadar koli te lahko kdorkoli zamenja in to ti dajo konstantno vedeti. Plačilo je tako rekoč isto kot pri incoming, vodenje je pa približno 4x bolj stresno. Dolgi leti in transferji tudi po 24 ur in več(odvisno od destinacije), neodzivanje komercialistov v agenciji, če se kaj zalomi po njihovi krivdi (prenočišča, prevozi, prehrana), arogantnost etc. Po drugi strani vidiš lepe in zanimive destinacije, če ti je to poanta. Ko sešteješ finančno, je pod črto slabše kot incoming, predvsem pa predvsem nepredvidljivo in občasno zelo stresno. Veliko je odvisno od agencije in logistike. Ta je pri večjih agencijah slaba, ker se utapljajo v preobremenjenosti,v manjših boljša, odnosi so bolj korektni, vzdušje boljše, nimaš občutka, da si številka, destinacije in programi pa so bolj zanimivi in avtentični, skupine manjše.

Kot pri vsakem poklicu so tudi pri tem plusi in minusi, poslušat moraš sebe in se znat hitro prilagajat razmeram, tako na samih potovanjih/izletih kot tudi v odnosu do agencije. Če te ta začne izsiljevat in ti podtikat, ne razmišljat ampak pojdi drugam. In še zadnje, ne nepomembno: vodniki z licenco GZS so vsekakor bolj cenjeni kot tisti brez.

A sem povedala ali nisem?

Če bi to osebo to zanimalo, bi to že delala. Za denar ne bo šlo, se ne splača in moraš migat na svojem, če samo čakaš na klic ni dovolj.

Kot drugo, pri agencijah je pa tako, enostavno je preveč mamljivo da uleti neka sestra, nečakinja, ljubica, ljubček ali kdor koli že in potem magično direktor da turo po Yellowstonu tisti mali cuzici ali tistemu nekemu znancu. Ker v slo je pač tako. Vsak profesor, vsak ki ima diplomo iz česarkoli geografija, zgodovina umetnosti, zgodovina, jeziki, turizem, znanje z skupinami kot so trenerji, kamionarji o logistiki in prevozih, avtobusarji ki so vozili 100x do Gardalanda, študentje ki imajo preveč časa in gredo kamot za 3 tedne nekam, ti pa ne, ker imaš doma otroke, ali nek pijanček (Hrodalič, Cčeruga) ki delajo na črno in cuzajo še iz vira fotografije, revije članki in napitnin, si ti kdo? Niko i ništa ki misliš da bo aranžma prišel in ti greš. Nema tega, ti povem. 2 dni pred potovanjem ti bo Oscarjeva ljubica speljala tisti tvoj 3 tedenski jesenski USA izlet. 🙂 ti pa v Vrbsko jezero in 5 dni frej, potem pa prispevki 600eur.

Za Oskarja sem slišal, da je res tako, da gre vse po nekih čudnih muhah, ljubicah etc. Saj k njemu ne bi šel delat z vsemi vodniki s katerimi sem se pogovarjala pravijo da so nekorektni.

Absolutely, working as a tour guide, whether at home or abroad, has its pros and cons.

Advantages include meeting diverse people, sharing your passion for travel, and flexible hours. Disadvantages can be long hours, dealing with challenging tourists, and sometimes low pay, especially when starting. Pay varies widely, with some agencies offering hourly rates while others provide commissions or tips.

Travel agencies can have mixed attitudes towards guides; some value their expertise, while others may prioritize cost over quality, leading to high turnover. This could explain why guides often change positions frequently.

As for your interest in car parking multiplayer tips and tricks those skills in navigation and communication can also be valuable in guiding, helping you manage group dynamics and keep everything on track!

V tej naši lepi zeleni deželi se nič več ne splača, žal. Vodništvo je težko prigaran denar, kar resno vzemite te komentarje, ki so vam jih napisali. Sama delam  v turizmu, imamo svojo agencijo, ampak se z izleti ne ukvarjamo. Sama jeba za malo denarja. Kot mlada študentka turizma sem sanjala, da bi morda bila kdaj vodnica, ampak realno pa ni šans. Ko imaš enkrat familijo, pa itak pozabi. Zadnjič sem govorila z bivšo sošolko iz faksa, dela kot vodnica. Uboga reva izgleda grozno postarana, zdelana. Pravi, da so ljudje vedno bolj nori, po koroni je šlo pa še bolj navzdol. Takšne zahteve in vprašanja, da popizdiš. Naj si folk sam organizira izlete. Pri nas so itak vedno bolj vsi pametni, kako ne rabijo nobene storitve, agencije baje samo cuzamo denar in nategujemo, potem pa naj si folk sam rihta in se nasanka. Saj potem spet pridejo nazaj, ko enkrat ugotovijo, da ni tako enostavno.

Ne. Za veliko odgovornost plačujejo premalo.

Kako bi se dalo dobiti vodenje direktno od ameriških agencij, ki svoje goste pripeljejo v Evropo?

Slovenske agencije so ve bolj tako-tako. Imam licenco GZS.

Ja, tudi mene to zanima, tudi jaz imam licenco. Naše vozit ven je res postalo precej neznosno zaradi teženja strank. Moja izkušnja z tujci, ki jih vodiš po slo je precej boljša, ljudje so normalni in spoštljivi. Kar se agencij tiče so pa večinoma vse problem za vodnike – enostavno niso korektne. Velike stalno menjajo vodnike in precej je podtikanj glede odgovornosti, ki jo hočejo prevalit na vodnika. Plačano je glede na odgovornost in vloženi napor zmerno slabo do srednje, odvisno od agencije. Manjše so načeloma boljše, ni pa nujno. Ves čas se moraš muvat in imet ves čas več želez v ognju glede agencij, za katere delaš kot isto delajo one oziroma njihovi šefi.

Ce znas zadosti dobro tuje jezike lahko kar dobro zalsuziz z vodenjon tujcev po znamenitostih mesta

Ja, če te začne agencija mutit, nič razmišljat, manjaj. Pika, preverjeno.

V incomingu je odgovornosti manj, glede varnosti in s tem odgovornosti je lažje in tuje goste je lažje vodit kot naše, ki se do vodnika pogosto obnašajo kot da je njihov sluga. Nagnusno. Outgoing agencije igrajo na to, da si ti tako napaljen na potovanja, da bi to delal tudi zastonj ali pa da se lahko pred frendi in na facebooku hvališ- scam. V tujini si brez vseh zavarovanj, če se komu od potnikov kaj zgodi in te toži, bo agencija zagotovo vse prevalila nate. Pazite na te stvari, tisti, ki se to greste.

Ingoing je v osnovi bolje, poleg dnevnice, ki je ista kot pri outgoing dobiš tudi napitnino in to je lahko do 100 eur na dan, kar ni slabo. Tudi počutiš se bolje, več spoštovanja in korektnosti.

A sem povedala ali ne?

Kdor sprašuje, to ni zanjega/njo.

Kot prvič ste s.p. se zavedate kaj to pomeni? Imeti odprt riziko 20 do 40 ljudi in nerazdelane odgovornosti z agencijo, potem pa odpoved aviona in tožba? Ste vi pri sebi? SP odgovarja z vsem, z avtom in stanovanjem. Ne se hecat.

Večina pametnih dela na črno. Če se zalomi, enostavno se skrijejo. Tipični primer je Sheruga. Vozi ljudi na črno v Afriko 2x letno in da v žep, prodaja svoj brend in zgodbico, ko kdo umre, ali bolnica se skrije ko rit.

Nihče vas ne bo zaposlil, pozabite na bolniško, regres in dopust. In enostavno NI DOVOLJ plačano. Ti v tujini, v Sloveniji pa stroški in položnice. Fajn, plus 600eur prispevkov. Za 3 tedne Peruja pa 1200 eur žepnine. A lahko nehate?

Ja, šeruga dela vse na črno. Logično, glede na prispevke. Agencije vse hočejo imet, da maš sp odprt, niti slučajno pa ti ne morejo zagotovit, koliko bo dela- in ti morš pripsevke 600 eur plačat. Bi moral sindikat vonikov ustanovit in postavt pravila.

Kot vodnik mors vedet, da se agenciji preprosto fucka za varnost potnikov in tebe kot vodnika. Na naporna potovanja posiljajo 85 letne starcke, ki na stopnico na avtobus ne morejo stopit, zraven stiriletne otroke. Komercialisti jim ne povejo, kako bo to izgledal. Vezn, da placajo. Ce gre kaj narobe, kdo konca v bolnici al umre, valjda, vodnik je zajebal. Slej kot prej se neki zgodi in agencijasi pilatovsko umije roke. Ona zvraca krivdo nate, ti nanjo, ce gre stvar dalec, odloci sodisce. Zato je nujno, da poznas zakonodajo in imas dobrga odvetnika.

Petnajst let že v vodenju. V tem času so se stvari bistveno spremenile.

Pa pejmo po vodniško insidersko od začetka.

Vodenje v tujino. Odvisno od tujine. Evropa je eno, eksotika drugo. Če eksotika bolj vleče, je za vodenje nekajkrat težja. V večini Evrope je nek osnovni standrard prenočišč, prevozov. Se jug in sever razlikujeta ampak se navadiš. Azija je neka stopnja vmes, ker se je v zadnjih 20 letih tako razvila. Ruralno je še vedno doživetje in ti je lažje kot vodniku, ker drugačnost že sama dela svoje. Afrika je najbolj drugačna, je pa res, da je tam vse bolj na ravni safarijev in obiskov plemen. V skupini, se razume, solo travel je nekaj povsem drugega.

Agencije. To je težka tema, ker je povezana z denarjem in plačilom. In odgovornostjo. Odnos med vodnikom in agencijo je ključen. Če tam stvari ne štimajo, pojdi drugam. Ne preveč razmišljat, če se ne da zmenit, pojdi drugam. Tako ali tako nisi njihov zaposlen, čeprav se oni obnašajo, kot da si. Pasti veliko. Tako glede odnosa z referentom, ki potovanje organizira in mogoče nima pojma, kaj organizira(pogosto) kot če se na potovanju komu kaj zgodi in kdo je za to odgovoren(pomembna tema). Finančne pasti so še pogostejše in bodi previden, s kom delaš. Tako na potovanju kot pri agenciji, ki ti lahko podtakne nenapovedane stroške, kazni, če v državi vodenja nimaš licence turističnega vodnika (v Evropi so kazni od 1.500 do 3.000 EUR). Nardiš jo lahko na GZS v Sloveniji, ampak odvisno – nekatere države EU so v združenju evropskih vodnikov in se tam registriraš, druge ne. Komplicirano.

Če vodiš po Sloveniji in imaš licenco, potem načeloma gre za silo, odvisno od sezone. Hec je v tem, da agencije rade kolobarijo z vodniki – iščejo neizkušene, da jih laže obrnejo. Druga zgodba so osebne/ družinske zveze, na podlagi česar lastniki dodeljujejo vodenja. Ne veš, kaj bo čez dva dni, vsi pa hočejo, da imaš sp, kar pomeni, da moraš imeti 600 EUR za prispevke vsak mesec.  Kakšen mesec se zgodi, da ni dovolj vodenj niti za plačilo prispevkov, ker kolobarijo. To je eden najpogostejših razlogov, zakaj večina vodnikov (vodenje doma ali v tujini, isto) po letu ali dveh reče, ne hvala in si poišče boljše delo ali bolj korektno agencijo(teh je na desetine).

Glede na povprečno višino dnevnic okrog 150 – 200 eur moraš tako imeti mesečno vsaj 15 dni vodenj incominga, da se ti izide. Pri outgoingu je tako, da je malo odvisno od destinacije, kamor vodiš. Ker tam si sam plačuješ obroke, nepredvidene stroške in drugo. Včasih prideš s potovanja in ugotoviš, da si v po štirinajstih dneh napornega vodanja potovanja v minusu. Agencija ti ponavadi reče, da bi si moral bolj želet potovat in manj razmišljat o denarju. Že, že, ko pa si dovolj časa v poslu veš, da ima agencija od vsakeag potnika na dan od 150 do 200 eur čistega dobička. Kar pomeni pri skupinah recimo 20 ljudi pri desetdnevnih potovanjih nekje 20.000 eur čistega na eno skupino. Logično, da se začneš spraševat, zakaj bi to delal. Vendarle je delo in to ne lahko.

Toliko.