Zadnje leto je medmrežje dominirala hit pesem “rizzler” od talentiranega ustvarjalca Jelly House, ki pogosto ustavrja pesmi zvrste možganskega gnitja. Vendar mislim, da je potrebno ob tem dosežku nekaj pripomniti. Trdim, da je kvaliteta njegovih pesmih zapadla odkar je prišel do slave in odraz tega se pokaže že v le tej pesmi. Potrebno je sicer poudariti nekaj njegove spretnosti, še posebej v liniji “I know it breaks your Fanum, Taxin in Ohio and im still not sigma”, kjer je uporabil strokovne besedne figure. Tukaj pa se komplimenti tudi končajo. Jelly house je začel ponavljati besede kot so “Lizzy” in “Rizz” kar kaže na njegovo omejeno besedišče. Refren, najpomembnejši del katerikole pesmi, je največja žrtev tega problema. Linije kot so “We aint ever not the rizzler” ne izrazijo nobenih čustev in ne sodijo v takšno zvrst glasbe

Tu spodaj se lahko samo podpišem, končno nekdo, ki je popolnoma realno opisal vse bolj klavrno stanje gospodovih besedil. Ampak zgleda, da njegovi oboževalci —–> ovčke pojejo vse kar se jim postreže. ŽAL

Kakšna kozlarija pa je to

Pred kratkim, ko je izdal pesem Irizz, priredbo znane skladbe “Iris” izvajalca Goo Goo Dools, menim, da se je povrnil na stara pota, kjer je res v ospredje postavil kvaliteto pred kvantiteto. Dandanes je na žalost glasbena industrija samo ena velika manofaktura, kjer se pesmi izdelujejo kot po tekočem traku, ampak ravno to, da imamo na sceni izvajalca, kot je Želatinasta hiša, nas rešuje, da ne zapademo v zaporedje portalov, kjer bi nas radiji hipnotizirali z njihovo klavrno izbrano glasbeno podlago. Kapo dol