Ženina bolezen mi je odvzela spolno življenje
Z nikomer se ne morem pogovorit o moji tegobi. Poročen sem preko dvajset let, otroci samostojni. Lahko rečem, da sem bil s svojo ženo srečen. Rad jo imam in nikakor je ne bi želel prizadeti. Pred nekaj leti je zbolela za hudo in neozdravljivo boleznijo, ki se naglo slabša. Sedaj že potrebuje pomoč pri hoji in vsakodnevnih opravilih. Jasno mi je, da sva si v cerkvi pred Bogom obljubila, da bova skupaj v dobrem in slabem, v bolezni in zdravju … in res se po najboljših močeh trudim, da sem ji v oporo in pomoč. Nisem nek sebičnež in razvajenec, jasno mi je, da življenje in zakon niso samo lepi trenutki. Vse to lahko prenesem, tudi ženino bolezen. Ni mi pa lahko sprejeti misli, da je najino spolno življenje, ki je bilo svoj čas zelo kvalitetno, sedaj dokončno zaključeno. Žena se je kar dolgo trudila, meni na ljubo, a sedaj nimam več srca niti omenjati kakršnihkoli želja. Tudi mi ni lahko sprejeti misli, da je moje spolno življenje dokončno zaključeno. Sem zdrav in aktiven moški v srednjih letih in moj spolni nagon še nikakor ni umrl. Kako naj živim s tem, kako naj se pomirim s tem?
Knjiga DA, Življenje!
Sara Ahlin Doljak
Preberi knjigo … ali pa nekaj člankov njenega moža in nje. Življenje nas da vedno na preizkušnje, zmagajo samo najboljši.
Kot ženska sicer težko razumem, da je moškemu tako pomembna spolnost, ampak v življenju nikoli vsega nimamo. Menim pa, da je veliko v glavi.
j5j5, 28.10.2024 ob 17:37
Knjiga DA, Življenje!
Sara Ahlin Doljak
Preberi knjigo … ali pa nekaj člankov njenega moža in nje. Življenje nas da vedno na preizkušnje, zmagajo samo najboljši.
Kot ženska sicer težko razumem, da je moškemu tako pomembna spolnost, ampak v življenju nikoli vsega nimamo. Menim pa, da je veliko v glavi.
Preberem tudi jaz, hvala.
MOŽ854, 28.10.2024 ob 17:13
Z nikomer se ne morem pogovorit o moji tegobi. Poročen sem preko dvajset let, otroci samostojni. Lahko rečem, da sem bil s svojo ženo srečen. Rad jo imam in nikakor je ne bi želel prizadeti. Pred nekaj leti je zbolela za hudo in neozdravljivo boleznijo, ki se naglo slabša. Sedaj že potrebuje pomoč pri hoji in vsakodnevnih opravilih. Jasno mi je, da sva si v cerkvi pred Bogom obljubila, da bova skupaj v dobrem in slabem, v bolezni in zdravju … in res se po najboljših močeh trudim, da sem ji v oporo in pomoč. Nisem nek sebičnež in razvajenec, jasno mi je, da življenje in zakon niso samo lepi trenutki. Vse to lahko prenesem, tudi ženino bolezen. Ni mi pa lahko sprejeti misli, da je najino spolno življenje, ki je bilo svoj čas zelo kvalitetno, sedaj dokončno zaključeno. Žena se je kar dolgo trudila, meni na ljubo, a sedaj nimam več srca niti omenjati kakršnihkoli želja. Tudi mi ni lahko sprejeti misli, da je moje spolno življenje dokončno zaključeno. Sem zdrav in aktiven moški v srednjih letih in moj spolni nagon še nikakor ni umrl. Kako naj živim s tem, kako naj se pomirim s tem?
Meni se je zgodilo malo kasneje, ampak dosti na hitro so mi se ostranili in ostal je nek prizadet krn, kar nekaj, kar mi ni več omogočalo seksualnega užitka. Pred tem sem orgazmirala že ob prodiranju, tako da so me nakladanja ginekologa o vplivu psihe samo hudo raztogotila. Seveda ima tak poseg tudi širši spekter posledic, predvsem hormonskega, ampak boleča penetracija, v tem delu pa je vzrok sigurno samo fizičen. V glavnem, sem invalid. Z možem sva na to temo takrat imela dolg in temeljit pogovor. Že v preteklosti sva imela nekaj izkušenj v tri, tako da nama ni bilo povsem tuje, ko sem predlagala, da lahko servisira svoje potrebe drugje. Nekaj let je občasno poservisiral skupno prijateljico, na kar veliko prigovarjanja iz moje strani, da mi je povsem sprejemljivo. Včasih sta tudi pri nas, sem voajirala nekajkrat, vendar me ni v ničemer izpolnjevalo, tako da sem pustila prosto pot. Sedaj tudi on več ne zmore po materi naravi, na modre pa ne pristaja. Pravi, da sem bila že s tem povsem darežljiva.
Seveda ti ne rečem, da sedaj svoji predlagaj nekaj, kar bi lahko samo poslabšalo njeno psihofizično stanje. Poskrbi za svoje potrebe, zraven poskusi biti diskreten in zvest. Ker ona sedaj potrebuje moža ob sebi, malo telovadbe od strani pa ne bi naredilo škode vajinemu fizičnemu odnosu. Samo zatrapaj se ne. To seveda ne velja za vse naskakujoče varalice. Če vam doma ni ok, hvala lepa, naredite uslugo obema in v življenju naprej delajte tako, da bo čim manj ljudi okoli vas prizadetih. Poroka je sicer neka zaveza. Ni pa zveza, noben vas ni privezal na partnerja.
v prvi vrsti je bilo tvoji ženi odvzeto spolno življenje, nikakor ne tebi. ona ne more več uživati v spolnosti, ti se vedno lahko. tako da nisi ti tisti ta prikrajšan, ampak je ona.
kot drugo pa bi se o tem morala vidva pogovarjati in če sta v redu, bi se že zmenila kako dalje očitno med vama ji dobre iskreen komunikacije, zato sprašuješ nas.
moj moz je za dlje časa odpotoval v tujino k boljšemu očetu. predvideva, da bo tam nekaj let. ker mu spolnost ogromno pomeni sva se že pred tem začela pogovarjati o tem kako in kaj bova in sva se dogovorila, da najino vezo tozadevno odpreva. torej lahko vsak od naju kje kdaj s kom sexa, če mu je, ampak midva sva se vedno par. zanimivo je, da sva narazen že leto dni, vmes sva se videla dvakrat za nekaj dni, in nobeden od naju ni skocil kam vstran.
Morda je bolje, če oba prebereta roman Ljubimec lady Chatterley (D.H) Lawrence … Sicer, kot tipično angleški roman, veliko (erotičnega) naboja črpa iz razrednih razlik, a izhodišče je dokaj podobno vajinemu, le vlogi sta zamenjani… Ni pa za vsakega. Lahko pa v razmislek…
Na voljo v knjižnici (preveri v cobissu), tudi v slovenščini. Misim, da je zadnja verzija izšla leta 2009 pri MK.
Jaz imam verzijo iz 1962, sem šla preverit 😉 Ne vem, če so kasneje kaj cenzurirali…
Vsaka stvar se enkrat konča. Tudi sexs. Nekateri zelo zgodaj s tem zaključijo, drugi uživajo v pozno starost. Vzemi življenje tako kot je, pomagaj ženi in ji stoj ob strani. Končno ti je rodila otroke in si bil toliko let z njo srečen.
Težko je sprejeti, da zdaj tega ni več in ne bo več. Če je žena hudo bolna, lahko tudi hitro umre. Nikjer ni tvoje zaskrbljenosti o tem, kako se bo odvijala ženina bolezen, pač pa le tvoja sebična želja, da ne boš več mogel sexati. Nikjer tvojega strahu, da bo žena nekega dne umrla.
Potem boš prost in si boš lahko dobil novo partnerko. In spet boš lahko sexal.
Sedaj pa nikar ne misli na to, da bi jo prevaral. Potrpi z njo do konca.
- Meni je tudi padlo v oči, da si zdaj nekako ti revež, ne pa ona, ki je bolna. Njo boli, ona fizično in psihično trpi, ti pa ne dobiš seksa, res grozno. In če bi bilo obratno, da si ti bolan, ona pa se bi sekirala, ker nima seksa , kako bi se počutil? Skupaj smo torej samo v dobrem, žalostno. Ne gre se zate, res ne in če bi jo res ljubil, bi to vedel in čutil.
Kaj kdo vidi kot problem, je odvisno od posameznika oz. posameznice. Nima smisla o tem soditi, presojati po lastnih merilih. Za ene je problem samo timing… Kot češ, boš potem. Kot bi rekli: samo, da žena ne ve. Meni je čudno le, da avtor pravi, da sta imela kvalitetno spolno življenje, o tem pa se ne moreta pogovoriti… Ampak ja, tudi tu se lahko razlikujemo.
Ne vem, kako lahko njegova spolna “požrtvovalnost” koristi komurkoli od njiju, niti kako (občasen) seks z drugo žensko nujno izključuje skrb za bolno ženo. Zagotovo bo tu/v realnem življenju deležen obsojanja od ljudi, ki jim je požrtvovalnost sama po sebi vrednota. In odsotnost te požrtvovalnosti enačijo z izdajo.
Ni črno-belega, univerzalnega recepta, veliko je odvisno od njunega siceršnjega odnosa, komunikacije znotraj para, avtonomije, ki sta si jo tudi že prej dopuščala ipd. Samo onadva lahko rečeta in se dogovorita, kaj je ok za njiju.
Razlika med človekom in živaljo je ta, da človek lahko kroti spolni nagon. Žal mi je tvoje žene, ki zelo trpi. Ljubezen se lahko neguje na različne načine, ne samo s spolnostjo. Mimogrede, prepričan sem, da je bilo tvoje življenje veliko bolj bogato z ljubeznijo in spolnostjo kot moje, ki sem vse življenje samski in še nisem imel spolnega odnosa. Po zapisu sklepam, da si v srcu velik človek in boš kljub skušnjavam to tudi ostal.
Dobra partnerja se znata dogovoriti o vsem, tudi o takih situacijah.
Pogovori se z ženo in s samim seboj. To je po moje edina prava pot. Iskreno, z vsemi kartami na mizi in brez fige v žepu.
Zase vem, da v takem primeru možu ne bi odrekala polnosti življenja, zame to sodi pod poglavje ljubiti partnerja, torej zanj želeti najboljše.
Je pa vprašanje, ali bi se moral on v nekem trenutku boriti s svojimi moralnimi normami. Tu mu bi želela prav tako pomagati, vsekakor pa bi bilo to predvsem njegovo breme. Verjetno pa bi tudi jaz imela kdaj občutke tesnobe, ne glede na razumsko in odgovorno sprejeto odločitev.
Jaz vem resnico, 29.10.2024 ob 06:24
Ko bo žena umrla boš ti že v objemu druge….( morda si že) pa se lepega in poštenega ter zvestega delaš.
Če ne dobi doma ima vso PRAVICO iskati drugje, pa čeprav boste frigidne feministke vrtele svoje umazane gobce in mu nabijale slabo vest. Brigajte se zase, pa boste imele vedno dovolj dela!
Jaz vem resnico, 29.10.2024 ob 07:39
Saj zato pa imate uničene zakone, ker se gonite vsepovprek.
To kar pišeš ni res ti kar nabijajo po svoje, si itak premalo izobraženo bitje!!
Avtor pa bo mogu to predelati, da bo lahko šel naprej in sedaj išče odrešitev……
In dela se ubogega revčka
Če si ti frigidna in se ti mož zato goni naokoli, je to tvoja krivda ker zato trpi tudi on. In vprašanje je, zakaj te sploh še gleda, mogoče se mu pa smiliš?
Milena635, 29.10.2024 ob 06:43
Če ne dobi doma ima vso PRAVICO iskati drugje, pa čeprav boste frigidne feministke vrtele svoje umazane gobce in mu nabijale slabo vest. Brigajte se zase, pa boste imele vedno dovolj dela!
Bogi revček ne dobi, ni važno, če je žena bolana in lahko bo umrla. On mora seksat 🙄