Kaj storiti, ko srečaš pravo osebo ob napačem času?
Če je prava ljubezen, bosta premagala. Verjetno sta oba zasedena, z družinami. Če sta res za skupaj, se bosta ločila in zaživela skupaj . Takih primerov je veliko . Se dobro ujemata? Sta si kompatibilna? Si predstavljaš z njim vsakodnevno življenje? To so zelo pomembna vprašanja, kjer vidiš ali gre le za zaljubljenost ali kaj več. Moja kolegica se je ravno ločila, njen ljubimec pa tudi in že živita skupaj. Je možno, ampak morajo biti res prava čustva vmes.
No, 02.11.2024 ob 09:15
Še z nikomer se nisem tako ujela. Ne bi naredila nič.
Tudi jaz ne
@No
Isto pri meni. Saj ti kdo potegne, te privlači, ampak sva si bila drugače nekompatibilna, preveč različno zivela, to ne bi šlo, kemija ni isto kot ljubezen in pripadnost. Jih pa zadnje čase poznam kar veliko, ki so pri 50-ih letih popolnoma obrnili življenje in začeli na novo, pustili družino, se ločili in zaživeli na novo. Ampak je bila prava ljubezen vmes, močna čustva. Nikomur ni lahko narediti tak korak , pustiti družino, ljudje smo radi v coni udobja, drzimo se tistega, kar smo navajeni. Eni so tudi bolj zaletavi, se hitro zaljubijo, odločijo, da tvegajo, jaz sem bolj premišljena, analiziram stvari, dejstva, ne bi želela narediti neumnosti zaradi strasti, da bi kasneje obžalovala. Ker posledice so vedno
Današnji odrasli smo v bistvu otroci. Nič ne bi delali, sanjarili,bi samo uživali, potovali, prejemali visok vsaj mesečni prihodek na naš račun.
To ko berem ne vem kako smo lahko tako naivni. Tudi z trenutno ženo/možem smo čutili pravo ljubezen in vse oh in sploh. Vendar živjenje ni potica.
Potem rečemo, da smo spoznali pravo ljubezen, pri nekom, s katerim smo poredko, lahko tudi vsako dnevno za kratek čas. Nimamo nobenih odprtih težav. Morda gremo še na kak službeno potovanje in je ponovno fantastično. Vedno pa pozabimo, da se tudi tukaj poliže med in je spet vse tako kot je bilo. Je vredno razdreti dve družini?
Vsi iščemo srečo v drugem. Dokler ne bomo našli sreče pri sebi tudi pri drugem ne bomo srečni. Je smiselno celo življenje iskati srečo v drugemu in podirati vse za sabo?
Zakaj se potem ljudje ločijo , ko spoznajo nekoga, s katerim so bolj srečni? Tega je veliko. Ko smo mladi, smo brez ovir, nimamo otrok, nismo poročeni. Spoznamo se, ni ovir. Lahko pa se zgodi da v par desetletjih gresta zakonca vsak v svojo smer, nato spoznata nekoga, s katerim po treznem premisleku vidijo, da bi bili z njim bolj srečni. Ne vem no, ali živimo v različnih svetovnih, da nikogar ne poznate, ki bi se ločil in začel znova. Jaz jih precej poznam, ki so se ločili in zaživeli na novo in so sedaj bolj srečni. Mislim da so vse te osebe dobro premislile, kako naprej, ali je vredno začeti na novo. Sama sem poročena, niti nikoli nisem spoznala nikogar, da bi bila vsaj približno v taki situaciji, ampak res mi je iluzorno pričakovati, da se kaj takega ne more zgoditi. Ker se zgodi marsikomu. Le intenzivnost in resnost čustev je potem tista, ki narekuje kako se bodo stvari naprej odvijale.
Anonimna131, 02.11.2024 ob 09:34
Tudi jaz ne
@No
Isto pri meni. Saj ti kdo potegne, te privlači, ampak sva si bila drugače nekompatibilna, preveč različno zivela, to ne bi šlo, kemija ni isto kot ljubezen in pripadnost. Jih pa zadnje čase poznam kar veliko, ki so pri 50-ih letih popolnoma obrnili življenje in začeli na novo, pustili družino, se ločili in zaživeli na novo. Ampak je bila prava ljubezen vmes, močna čustva. Nikomur ni lahko narediti tak korak , pustiti družino, ljudje smo radi v coni udobja, drzimo se tistega, kar smo navajeni. Eni so tudi bolj zaletavi, se hitro zaljubijo, odločijo, da tvegajo, jaz sem bolj premišljena, analiziram stvari, dejstva, ne bi želela narediti neumnosti zaradi strasti, da bi kasneje obžalovala. Ker posledice so vedno
Saj to je tisto najtežje se odlepiti iz cone obdobja. Tudi takšni so, ki se najdejo kot praviš kasneje, jim “klikne” takrat…vprašanje pa je ali se gre za zares močna čustva in ali sta pripravljena stopiti na skupno pot.
Anonimna131, 02.11.2024 ob 10:51
Zakaj se potem ljudje ločijo , ko spoznajo nekoga, s katerim so bolj srečni? Tega je veliko. Ko smo mladi, smo brez ovir, nimamo otrok, nismo poročeni. Spoznamo se, ni ovir. Lahko pa se zgodi da v par desetletjih gresta zakonca vsak v svojo smer, nato spoznata nekoga, s katerim po treznem premisleku vidijo, da bi bili z njim bolj srečni. Ne vem no, ali živimo v različnih svetovnih, da nikogar ne poznate, ki bi se ločil in začel znova. Jaz jih precej poznam, ki so se ločili in zaživeli na novo in so sedaj bolj srečni. Mislim da so vse te osebe dobro premislile, kako naprej, ali je vredno začeti na novo. Sama sem poročena, niti nikoli nisem spoznala nikogar, da bi bila vsaj približno v taki situaciji, ampak res mi je iluzorno pričakovati, da se kaj takega ne more zgoditi. Ker se zgodi marsikomu. Le intenzivnost in resnost čustev je potem tista, ki narekuje kako se bodo stvari naprej odvijale.
Tako je. Odvisno kaj so ovire. Naj avtorica več pove, pa lažje svetujemo. Verjetno sta oba zasedena, vsaj domnevam. Takrat se stvari zakomplicirajo. Najlažje se je poparckati, ko smo zelo mladi, takrat je vse enostavno, nimamo premoženja, nimamo otrok, čustvene prtljage, smo neobremenjeni in dosti bolj pripravljeni na kompromise. Starejši ko si, težje je, ker imaš že določene vrednote trdo zakoreninjene, imaš svoje navade, v katere ne paše vsak ki ga srečaš, potem so otroci iz prejšnje veze, bivša ali bivši, vse to zelo vpliva na novo vezo in jo otežkoči.