Že pet let nisem bila na grobu svojih staršev
Tudi radovedna, 02.11.2024 ob 12:58
Kdo pa vzdržuje grob? Ga čisti, uredi, posadi zelenje? Marsikje in marsikdaj gre za to, za občutek bližine pa se strinjam, da je slika in svečka doma boljše.
Brat ureja grob. Stroške pa si deliva.
Ne vem, no. Jaz pač žalujem oz. se jih spominjam na drugačen način. Ne rabim se iti kazat tja na pokopališče. Ne čutim potrebe po tem.
Tako je to, 02.11.2024 ob 13:05
Brat ureja grob. Stroške pa si deliva.
Ne vem, no. Jaz pač žalujem oz. se jih spominjam na drugačen način. Ne rabim se iti kazat tja na pokopališče. Ne čutim potrebe po tem.
Spet oguljeni izgovori. Nekdo opravlja tvoje delo, spoštovanja do staršev pa ne more nihče nadomestiti. Pač še ena v masi egoistov. Ps: to, kar ti pišeš kot žalovanje in spomin na njih, imamo tudi drugi
Res je, poleg vsega naštetega se nekajkrat na leto lahko oglasiš na mestu, kjer je zadnji dom. Vse drugo nam je samoumevno in ja, res neki za lase privlečeni izgovori. Tudi meni dol visi kakšni so drugi grobovi, tebi avtorica je pomembno, da brat ureja zadeve okrog groba, saj tako ne ostane nič dela tebi. Stroški so zadnja stvar na katere pomislim.
odsotnost spoštovanja, 02.11.2024 ob 13:08
Spet oguljeni izgovori. Nekdo opravlja tvoje delo, spoštovanja do staršev pa ne more nihče nadomestiti. Pač še ena v masi egoistov. Ps: to, kar ti pišeš kot žalovanje in spomin na njih, imamo tudi drugi
Men to ni.. A bejz no! Men tud ni za pucat, pometat, glancat..pa vse to grob rihtat in občasno svečo prižgat sam a veš kaj..en pač mora biti odgovoren, zrel in zanesljiv in to počet. Ne san jaz/meni..jebeni egoti. Men ni do pogrebov pa ne grem..a drugim pa ful je? Greš izrečt sožalje in pokazat spoštovanje žalujočim. Jaz, jaz, jaz..za bruhat se strinjam.
Lena si in egoistična. Brat vzdržuje grob. Da te ni sram! A niso starši vredni toliko, da bi jim prinesla šopek rož, populila plevel, prižgala svečko? Kakšne izgovore imaš?! In tisti, ki hodimo na pokopališče, tisti, ki urejamo grobove, čistimo, se hodimo kazat? Komu? Oblečeni v delavska oblačila z razkuštrano frizuro, se hodimo kazat? Komu že?
Vseh vrst izgovorov najdete, da skrivate svojo lenobo, sebičnost in nespoštovanje do svojih pokojnih staršev in ostalih svojcev.
Zase vem, da bom skrbela za vse grobove, dokler bom le zmogla. In pri tem se ne hodim nobenemu kazat.
Ma nehajte ji težit. Pač ne gre. In? A je to naša stvar? Ni. Če je bratu tako ok, potem je vse ok. Kok pa je treba rihtat grobove, saj jih ne rihtamo vsak mesec. Jaz uredim z rožami spmladi in jeseni. Pomivam ga pa ne. Kar pa se pogrebov tiče, pa tudi jaz poznam nekoga, ki “res ne mara pogrebov”, no, to mi je pa bedno. In sta z ženo našla glup izgovor, ko je bil pogreb našega skupnega prijatelja. Avtorica, delaj kot čutiš. Slovenci smo z grobovi še vedno zelo obremenjeni.
Neprijavljena, 02.11.2024 ob 12:43
Moji mami je družinski grob pomenil veliko. Pred njeno smrtjo sem ji obljubila da bom skrbela za grob. Obljubo mislim držat dokler mi bo zdravje to dopuščalo.
Pa v tem primeru ne gre toliko za njihovo prisotnost.
Enako jaz, mojim staršem je grob ogromno pomenil, zato ga skrbno urejam. Vedno gorijo solarne svečke , nasadim cvetje dvakrat letno, v vazi je pa šopek umetnega cvetja in vejic Tise, ki dolgo zdržijo.
vrana739, 02.11.2024 ob 13:47
“Ne rabim se iti kazat tja na pokopališče.”
Kazat komu? Kdo pa se “hodi kazat” na pokopališče? Nekdo, ki gre sadit rože in menjat pesek se gre torej kazat? Pa tisti, ki grejo prižgat svečko ali nesti kamenček na grob, se tudi “hodijo kazat”? wtf
Vrana
Bravo, točno to, kdo se kaže na grobovih. A ko zamenjam cvetje, se s tem kažem? Kakšne bolne ideje imajo eni.
Tako je to, 02.11.2024 ob 12:34
Zakaj? Ker ju tam enostavno ne čutim. Čutim ju pa povsod drugod. Doma, v objemu narave, ne pa na grobu. Svečko prižgem doma ob njuni fotografiji. Mi to popolnoma zadošča. Dobro vesta, da sem ju imela zelo rada in da ju imam še vedno. Ne rabim za to hoditi na grob.
Lej, počni kar sama želiš. Za družinski grob skrbim, ker se mi zdi to prav in spoštljivo do starih staršev in mojih staršev. Sicer ni kaj veliko za urejat, ker je grob v celoti prekrit z marmorno ploščo. Prinesem ikebano iz suhega cvetja. Sveče, ki dolgo “gorijo”, populim po pesku plevel in nasujem novega.
Zdaj se odnesla še veliko posodo z nasajenimi krizantemami. Ko to uveni, bom posadila resje in do spomladi bo mir.
Ne nikomur se ne hodim kazat, ker vse to opravim pred 1. novembrom.
Madonca ljudje, a če vas jaz prav razumem, potem tud v štacuno ne stopte, pa froce u šolo ne prpelete, pa do služb sploh ne greste, kaj šele, da bi dvorišče pometli, ČE SE TKO NE MARATE KAZAT po svetu. Pa dons res ne vem kaj je z vami folk, a ste že same vplivnice po Sloveniji, da mislite, da se vas že na pokopališčih snema in slika. Grob se mi zdi, da je stvar , ki ga oskrbuješ, če ga želiš, če pa se ti tiste lene riti ne da dvignit, pa raje tko povejte, ne pa da se na “paparace” zgovarjate, ker me zanima, kako vam znese iti poleti pa na plažo med množico svoj celulit nastavljat? Sam prašam
Hojla! Veliko ljudi te je popjuvalo, jaz pa te razumem. Zenska, dosti si stara, da delaj tako kot tebi pase. Bravo, da ne klonis in delas tako kot si je ena kultura zamislila, da bi moralo biti. Moja starsa sta zelela cerkveni pogreb, to sta dobila. Grob? Je ne hodim na grob, 2 leti po smrti zadnjega sem grob oddala in je sedaj od cisto drugih ljudi. Starsa sta mrtva, kar sem zelela sem z njimi pocela ko sta bila ziva. Posvetila sem jima svoj cas, naredila kaj tako kot je njima pasalo, srecna in ponosna sta bila name. Zato sem sedaj brez slabe vesti. Tam v zemlji je samo njuna mrtva materija. Ne vidim smisla, da bi sedaj tam sadila roze, menjala pesek in prizigala svece. Komu? Jaz tega ne potrebujem, onadva sta mrtva. Imam lepe spomine na starse, zivim naprej za svoje otroke, vnuke. Tudi jaz si zelim imeti lepe odnose se naprej s svojimi otroci SEDAJ, po smrti ne rabim nobenih roz in svec.
drugacna415, 03.11.2024 ob 08:48
Hojla! Veliko ljudi te je popjuvalo, jaz pa te razumem. Zenska, dosti si stara, da delaj tako kot tebi pase. Bravo, da ne klonis in delas tako kot si je ena kultura zamislila, da bi moralo biti. Moja starsa sta zelela cerkveni pogreb, to sta dobila. Grob? Je ne hodim na grob, 2 leti po smrti zadnjega sem grob oddala in je sedaj od cisto drugih ljudi. Starsa sta mrtva, kar sem zelela sem z njimi pocela ko sta bila ziva. Posvetila sem jima svoj cas, naredila kaj tako kot je njima pasalo, srecna in ponosna sta bila name. Zato sem sedaj brez slabe vesti. Tam v zemlji je samo njuna mrtva materija. Ne vidim smisla, da bi sedaj tam sadila roze, menjala pesek in prizigala svece. Komu? Jaz tega ne potrebujem, onadva sta mrtva. Imam lepe spomine na starse, zivim naprej za svoje otroke, vnuke. Tudi jaz si zelim imeti lepe odnose se naprej s svojimi otroci SEDAJ, po smrti ne rabim nobenih roz in svec.
Bravo! Meni pa žlahta niti tega ne pusti, da bi iz dveh grobov obdržala enega – torej bi iz enega nesli eno žaro v drugega. Krste se pusti tam. Vsi stroški in skrb so na meni, žlahta pa ne pusti.
Jaz te popolnoma razumem. Tudi jaz ne “začutim” babice in nečaka, ki sta mi ogromno pomenila, na pokopališču. Velikokrat pa ob pogledu na hribe, moje, ob določeni glasbi, izjavi, dogodku, filmu, vonju, občutku… Če bi bila moja dolžnost skrbeti za grob, seveda bi. Ker zanj skrbijo drugi, grem tja res redko. A to ne pomeni, da se ne spomnim, ne spoštujem, ne bi bila rada še kdaj z njima. Pogrešam, a na grobu ne čutim veliko. Povsod drugod več.