Pustiti službo in se posvetiti izobrazbi ali ne?
Bližam se 30-im. Izobrazba zgolj srednješolska. Po srednji šoli sem se odločila za službo, kjer sem še zdaj zaposlena. Prilezla sem kar visoko glede na stopnjo izobrazbe, posledično imam tudi plačo kar solidno. A te službe sem že milo rečeno sita, pa še naporna je. Prihrankov imam dovolj za nadaljnje izobraževanje, a službo bi morala pustiti, ker ne bi zmogla hoditi v službo in se hkrati še učiti. Že zdaj sem včasih na robu izgorelosti, če bi pa še šolanje vključila, bi se pa najverjetneje sesula. Otrok nimam in jih tudi ne nameravam imeti. Vsaj trenutno ne. A ta odločitev, da pustim službo in se posvetim izobrazbi, ni tako lahka. Je tudi tvegana in ne vem, kaj naj. Živela bi zagotovo bolje kot sedaj, a nekoč bo spet treba v službo, saj denar ne raste na drevesih.
Kaj mi svetujete? Ali je že kdo izmed vas storil to (pustil službo in se posvetiti izobrazbi)? Kako se je izšlo? Ste zdaj na boljšem? Boljša služba, boljša plača? Ali ste na istem ali celo slabšem?
Zelo dobro, da imaš službo in delovno dobo. Tega nikar ne prekinjaj. Ena najslabših zadev pri moji poklicni potu je, da mi manjka delovne dobe zaradi rednega študija. Ob delu sem kasneje naredila sem podiplomski študij. Bilo mi je lažje, kot redni študij.
Študiraj ob delu. Počasi in vztrajno. Mogoče boš pa celo manj izgorela, ker si postaviš druge prioritete in ves, da delaš zase.
Jaz sem pred leti pustil službo in v prostem času opravil mag. Prej sem imel uni.
Ne uspe mi več dobiti službe, ampak ni problema, ker sem materialno preskrbljen. Nisem star, lahko bi delal še nekaj let, ampak razmere na trgu dela v Sloveniji so brutalne. Klientelizem, korupcija, nepotizem, zaposlovanje preko zvez, negativna selekcija…
Sem se že sprijaznil in prenehal s pisanjem prošenj, ker je vse skupaj podobno prostituciji in mazohizmu.
Z magisterijem sem ponosen, ker je bil zahteven in mi je dal veliko znanja in širine, ampak jebat ga – ni vreden prav nič več kot toaletni papir.
Težka odločitev, 05.11.2024 ob 14:59
Bližam se 30-im. Izobrazba zgolj srednješolska. Po srednji šoli sem se odločila za službo, kjer sem še zdaj zaposlena. Prilezla sem kar visoko glede na stopnjo izobrazbe, posledično imam tudi plačo kar solidno. A te službe sem že milo rečeno sita, pa še naporna je. Prihrankov imam dovolj za nadaljnje izobraževanje, a službo bi morala pustiti, ker ne bi zmogla hoditi v službo in se hkrati še učiti. Že zdaj sem včasih na robu izgorelosti, če bi pa še šolanje vključila, bi se pa najverjetneje sesula. Otrok nimam in jih tudi ne nameravam imeti. Vsaj trenutno ne. A ta odločitev, da pustim službo in se posvetim izobrazbi, ni tako lahka. Je tudi tvegana in ne vem, kaj naj. Živela bi zagotovo bolje kot sedaj, a nekoč bo spet treba v službo, saj denar ne raste na drevesih.
Kaj mi svetujete? Ali je že kdo izmed vas storil to (pustil službo in se posvetiti izobrazbi)? Kako se je izšlo? Ste zdaj na boljšem? Boljša služba, boljša plača? Ali ste na istem ali celo slabšem?
Nikoli ne bi pustila službe in se šla samo izobraževati. Enostavno v glavi odmisli to sluzbo ki jo imaš, beri: da se ne sekiraš…zraven se izobražuj..enostavno najdi čas in piši prošnje drugam.
Nikakor pa ne bodi brez prihodka..boš videla, zakaj..ker te bo zraven še panika…
Ob delu sem študirala in končala šolanje. Vprašaj, če ti plačajo v službi študij in kakšne pogoje in možnosti bi imela potem. Absolutno bi se odločila za študij ob delu, četudi ga boš plačala sama. Jaz sem imela še malega otroka. Bila sem vezana na roke do kdaj je potrebno končati študij. Ker mi ob malem otroku ni zneslo končati, sem dala prošnjo v službi, če lahko končam kasneje. Ni bilo problema.
Vse se da, če se le hoče. Mi smo se vpisali v stari uni, ker pa so to potem nekaj spreminjali, je to bila potem le visoka 3- letna šola. Okrog tega je bilo kar nekaj vroče krvi, saj nismo imeli take izobrazbe kot so jo plačali eni delodajalci sošolcem.
Me pa še vedno mika dokončati 2 dodatni leti, da ne bi imela več samo Visoke poslovne, ker si danes nimaš s tem kaj početi ( nisem preverjala, če še to obstaja). No, sem abrahamovka + in mi to nič več ne koristi. Počutim pa se še vedno dovolj sposobno za ta podvig. Tako, da nič ne oklevaj in kar pogumno začni študirati.
Aja, eni predmeti so mi bili lahki, ker sem imela izkušnje iz službe. Ene sem delala večkrat, pa kaj zato. Nikar ne pusti službe in kar pogumno študiraj in veliko opravljenih izpitov ti želim.
Ne bo ti žal. Papir je le papir o izobrazbi, škoditi ne more, lahko samo koristi.
Javi čez nekaj let, če je bilo vredno truda. Boš videla, da se izplača, četudi ne kaže na začetku tako.
neumnost, 05.11.2024 ob 17:20
jaz sem hodila v službo ob otroku in študirala ob delu.
Ma kaj ste sami mehkužci ali kaj.
Res pa, da je bil otrok že na koncu OŠ. Pa nisem imela varstva staršev
Odvisno kaj študiraš, niso vsi študiji mimogrede. Medicine verjetno nisi študirala, predvidevam.
Zelo je odvisno od tega, kam bi se rada vpisala.
Sama sem se v službi dogovorila za 80 % delovni čas, tako da en dan na teden, ob petkih, nisem delala. Predavanja smo imeli večinoma petek popoldan do osmih zvečer, sobota in nedelja.
Res je tudi to, kar je nekdo napisal zgoraj, prioritete se ti spremenijo. V službi sem pač dala manj od sebe. Drugi niti niso opazili. Ali pa niso nič omenili. Skratka, ni imelo vpliva.
Doma so pa tudi razumeli oz. je imelo celo pozitiven vpliv. Otroka sta videla, koliko in kako se mama uči, mož je pa napredoval v kuhanju.
Mene pa zanima, kaj je imel tvoj otrok od tebe, če si ob njem delala in še študirala.
Ne moremo folgati vsega. Nekaj bo trpelo. Pri ljudeh, ki menijo da vse zmorejo, največkrat trpijo prav družinski odnosi.