Jaz, če povem prav po pravici, zelo.

Vsaki dan, vsaki dan, sobote, nedelje. Kaj skuhati, da bodo vsi zadovoljni, da se ne bodo zmrdovali, da bo vsem všeč?

Pa ni samo skuhati. Potem je treba še pomiti posodo, pospraviti, počistiti štedilnik, kuhinjo, pulte.

Trudim se, da kuham dobro, domače, sveže, s tem pa je veliko dela. Posebej veliko dela je s čiščenjem zelenjave.

Kuham pa samo jaz. Ostali se nočejo niti naučiti, niti poskusiti.

Hvala, če ste prebrali.

Ja, sem naveličana kuhanja, zelo. Če bi bila sama in dokler sem bila sama, sem samo občasno pojedla kak kuhan obrok, pa mi je tako čisto ustrezalo. Ampak! Če imaš dovolj velike otroke in moža z dvema zdravima rokama, ni nobene potrebe po tem, da vse narediš ti, si jim služkinja? Pomijejo lahko, zelenjavo tudi očistijo in narežejo, občasno greste lahko ven na pico ali pa narediš npr joto za 2 dni.

Pri nas si razdelimo. Otroci so najstniki in skuhajo, tudi če so samo makaroni, mož tudi skuha, pospravimo tudi vsi.

Nisem. Rada pripravljam obroke za družino in urejam svoj dom. To je bolj hobi in strast zame kot obveznost. Rada imam popolno urejeno mizo, okraske na mizi, pogrinjke in tematske prtičke, ki so moja strast in jih zbiram. Pospravljanje po obroku pa ni v moji domeni, za to poskrbijo sami. Poskusi tako, morda ti bo lažje.

Danes bom pripravila ta famozni dubajski tiramisu s tiktoka, sem dobila njihovo čokolado in komaj čakam da ga poskusim.

Zelo rada kuham, res pa ne vsak dan in delo si razdelimo. Čez vikend vedno, pa vmes 1 ali 2 x, pa kakšno enoločnico za več dni.

Razvadila si jih, sami od sebe se ne bodo poboljšali, bi rekla. Če imaš trdno voljo, jih lepo prikrajšaj za postrežbo in si vzemi čas zase. Potem boš pa videla, če bo interes, naj se vključijo vsak s svojim prispevkom…

Nisem naveličana, vsaj večinoma ne, ker nimam nesposobnega dedca in otrok. Mi na kraj pameti ne pride, da bi podpirala lenuhe in se pri tem še trudila, da bo dobro, kvalitetno, sveže, vsakemu pisano direktno na njegov rilec. Za situacijo si kar sama kriva. Verjetno uživaš v vlogi žrtve. Če je mož sicer zelo zaposlen, opravlja težko službo, potem verjamem, da mu npr. po 8 urah vožnje tovornjaka, dela na gradbišču ali za operacijsko mizo ni še do kuhanja. Če pa ima običajno službo in je v prostem času njegovo delo likanje kavča, pa ni opravičila. Enako velja za otroke. Seveda jim ni do dela, če je mati tako neumna in hoče vse sama rintati. S tem jim tudi ne daješ dobre popotnice za naprej. Je treba kuhati vsak dan? Pojdite vsaj čez vikend kdaj ven jest ali si hrano naročite na dom. Predvsem pa zbrcaj svoje lenuhe, da se lotijo dela. Ko bodo lačni, se bodo že lotili.

Sovražim kuhanje, zato greva pogosto v gostilno; kjer naju lepo postrežejo, največkrat med tednom. Nabava hrane, kuhanje in pospravljanje, to se mi zdi res izguba časa.

Kdor si lahko privošči su hrano naroči, ali gre jest ven.

Če nihče noče sodelovati pri kuhanju, se nehaj matrati s svežimi domačimi obroki. Kupi na pol pripravljeno.

Pri nas vsi radi (dobro) jemo in tudi vsi radi kuhamo. Sicer ne vsi vsega, eni radi eksperimentirajo, eni so za žar, eni za eksotiko, ampak v celoti nas kuhanje povezuje in ne ločuje….

Js ko kuham kuham. Ko ne kuham pač ne, danes ne bom.

Ne, kuhanje mi je sprostitev in naš družinski čas. Vsak dan se okoli 17.30-18.00 spravimo v kuhinjo, vklopimo si glasbo in skupaj pripravimo večerjo. Mož je strokovnjak za predpripravo zelenjave, 5-letnica zelo rada trebi solato, lupi, reže, zato ona veliko sodeluje na moževi kuharski postaji 😁… Jaz sem glavna pri začinjanju in pripravi mesa/rib. Pri prilogah, kot so domače testenine, špecli, njoki in podobno, se mi večkrat pridruži tudi hči, ki zelo rada ubija jajca, dodaja moko, meša, gnete…

Medtem, ko jaz kuham/pečem, ona dva spedenata kuhinjo, očistita pulte, pripravita mizo. Če se večerja peče v pečici ali delam kaj, kjer ni treba ravno zraven stat, skupaj pospravimo.

Jemo vedno skupaj, se še kaj pogovorimo, iz mize pospravi vsak za sabo in zloži v pomivalca, morebitne ostanke prestavim v manjšo posodo, dam v pomivalca še ta veliko posodo in dam prat. Kuhinja je že pospravljena, mizo pa najraje briše hči.

Obroke planiramo skupaj, ideje zbiramo sproti…

pride obdobje, ko bi najrajši piskre in pokrovke zmetala direkt v smeti.

Pri nas se gremo skupnost in ne suženjstvo. Mož nabavi (po seznamu), otroka pobrišeta mizo pred/po, spraznita in zložita v pom.stroj. Jaz kuham. 2x na dan. Če kam gremo, na izlet ipd sta otroka togotna..ker “že dolgo” nismo jedli doma. Vsi vse kar skuham pojedo s slastjo. Zelo rada kuham, ker me to sprošča, navdihuje in obnavlja energijo.

Zakaj se obnašaš kot suženj in dovoliš nespoštovanje? Razloži kdaj komu kaj.. . Srečno!

Yep, avtorica- sočustvujem in poznam ta občutja…

Sploh pri 50+…, menopavzna dogajanja, mladina pa še niso študentje, takrat je baje malo boljše- ker imajo opcijo , da gredo jest na bone…, kar jim paše …in niso tolk odvisni od domače kuhinje…

Zato se kar poenostavi, pregledam jedilnike od vrtcev in šol…in eko danes- čufte in pire krompir, radič…hitro, domače in simple…

Zakaj bi se matrala in bezljala , prvo za sestavinami po štacunah, pa vso predpripravo in kuhanje in serviranje…,če pojedo v od-do…minutah…, ne cenijo in nič od nič ,je vseeno, če bi macdonalds jedli…torej…

Ja, luštkano je ko so mali, kot ena piše…oh in sploh popolna družinska idila za mizo…tudi pri nas…ampak, to pri nekaterih mine, ko je puberteta, …jih briga za vse, sam, da je nekaj za jest…kot rečeno enačijo domači trud z burekom in kebabom…

In mame želimo, da vsaj malo zdravega pokonzumirajo, kajne…ampak vse ima meje…in pač poenostavljamo…

Kuham. Ampak tečno mi je vsak sleherni dan. Se spomnim ene, ki je razlagala, da bi njeni samo šnicle jedli, pa je to pol tudi vsak dan nardila. Tudi mi jih imamo radi. Mogoče bi bilo najbolje tako. Šnicl, pomfri, tri pere solate.

haaha, kako prav imaš…tud pri nas, mulci…kwa je za jest …in to kar požrejo, kt dinozavri,  bi reku…lačni skoz in po hladilnikih in sendviči …ne moreš tok nakuhat al pa 24-ur za šporgetom viset…pa pejte nekam ,a sm kuharca …pa nimaš kaj …tako obdobje mladostništva in še fantje, ki športajo in vse živo…, to nimajo cajta neke korenčke lupit, dajte no, dajte mal realo pogledat…ja, lahko ena , ki ima edino malo punčko …kak je idealno pa solatko trebijo pa mesijo..kt iz kataloga, da kr cukr teče….pri nas je pač drgač a neede…dej še tri fante iztisni pa boš vidla pol…avtorca- objem …bo minil tud to…

Zadnje čase velikokrat kuham le zase in mi je to bistveno bolj odveč, kot kuhati za družino. Otroka sta v študentu, mož gre v službi na malico/kosilo. Jaz si v službo nesem malico (kosmiči, solata, sendvič…nekaj pač), ko pridem domov nekaj skuham. Ampak zadnje čase se mi le zase ne da in potem so makaroni, omleta ali 3x zapored ista enolončnica. Ni ok. Za vikend mi ni problem kuhati, ko vem, da kuham vsaj za 2 ali za 3 oz. 4 – odvisno, kdo vse je doma.

yep, še ena se pofočkam…, se naveličaš, to je resnica…

midva z možem kamot enolončnice, jota, repa, pasulj, čorbe, fižolovko…itd…

ampak, ja -moraš- kuhljat-  za otroke, ki pa takih jedi ne jedo in jih ne smeš siliti v nekaj, kajne…

naša fina princeska tudi ne mara fižola, ne stročjega, fižolove juhe, jetrc, kisle repe in še kaj …, je izbirčna Metka ratala..ampak kot malčica pa vse jedla…in kaj , skuhaj še za njo posebej- njoke skutine, špagete in omakco,  torteline, raviole, zelenjavco, zrezek puranji, piščančji , solatko, … če pa bi midva joto iz repe recimo…pa smo tam, ko se samo kuha…, da otrok nekaj domačega poje…ja, pa bog ne daj silit princesko  pojest tisti fižol…in itak, da se -naveličaš-…saj smo ljudje in ne roboti…

meni kadar se mi ne da kuhati rečem družini, da bomo imeli zelje in krvavice za kosilo. Tisti dan imajo vsi neke popoldanske obveznosti, tako da ni nikogar domov.

Sva že dve.

Če ti je odveč, je prav, da o tem seznaniš svojo družino. Povej, kar si nam in tudi povej, da pričakuješ pomoč. Vsak lahko pripravi dele kosila npr. nareže zelenjavo, pripravi solato, pripravi pohanje …  Če ne si si kriva sama in ni treba jamrat.

Meni je pa kuhanje fino. Mi radi dobro jemo, radi jemo doma. Eden nabavi, drugi skuha, tretji pospravi kuhinjo. In ni res, da samo male punčke sodelujejo. Kakor jih navadite. Jaz imam sina, skoraj odraslega, in tudi on kuha. Nam je super, ko se vsi skupaj usedemo po koncu delovnega dne, jemo pozno kosilo in se pogovarjamo. Vsake toliko časa pa gremo tudi v restavracijo jest ali pa na pico, če kdaj res ni časa skuhati.

Avtorica, kdo gi je kriv, če si služkinja svojim domačim? A da kakšen dan ne bi skuhala, ti pa ne pride na misel? Kaj bi se zgodilo? Bi te dedec prebutal?