Zelo iskreno od meni
Vzgajala me je mama, ker se fotru ni dalo oz. je bil tipični moški, odsoten pač. Celo življenje sem bil obkrožen z ženskami. V gimnaziji same ženske, na faksu same ženske. Posledično sem do žensk razvil odnos, ki ni nujno tipično po moško needy. Nikoli nisem razvil resnega partnerstva v pravem pomenu. Imel sem kao punce, kakorli si že tradicionalisti pod tem predstavljajo. Iz radovednosti sem začel hlastati za avanturami, ker so me zanimale moje meje. Marsikaj bi najraje pozabil. Vse to prihaja za mano. Po telesu sem mlad, po razmišljanju star. Pa da ne boste mislili. Ko ženske v reali pridejo v stik z mano, se ful rade pogovarjajo z mano. Raje, kot jaz z njimi. Marsikateri moški bi mi bil fauš oz. bi te kontakte bolje izkoristil. Jaz pa ženske, ki se zapletejo z mano, v končni fazi razočaram, ker mi seks ne pomeni nič več in je slab. Napačen moški sem, ampak nimam tetovaž po glavi, da bi se me ženske na daleč izognile. Pa sej nisem tako trden, v bistvu sem čustven, mene hitro kaj vrže iz tira. Mi na pol južni smo vsi taki. Srijaznil sem se, da nisem narejen za partnerstvo. Mi je pač bog namenil druge stvari v življenju, recimo brezskrbno zdravo življenje, veliko prostega časa, svobodo, to je pa tud veliko vredno. V življenju ne hlastam za ničemer več. Življenje je postovanje, nikoli ne veš, kaj bo za naslednjim ovinkom.
Saj tak kot si, si čisto OK. Saj fouš smo ljudem to, kar nimamo, načeloma smo ljudje pač takšni, da si želimo tisto, česar nimamo. Ne sekiraj se preveč, če jih razočaraš, smatram, da jim daš nekje tudi vedeti, da želiš samo pogovor in druženje, no vsaj upam, da je tako. Morda se pa nekoč tudi to obrne in se pojavi ženska, ob kateri se te želje zate spremenijo. Če ne, pa tudi nič narobe.
Ja, prosto po Vodebu, Frojdu. Odraščal si ob odsotnem očetu in aseksualni mami, skregani z vsem moškim svetom. Nisi predelal Ojdipovega kompleksa, kaj to je, se pouči sam. Oče je bil, psihično in fizično, odsoten, bežal je v delo, to pa zato, ker je obupal nad tvojo mamo, in se skril v svojo mišjo luknjo. To ni moje nakladanje, to je uradno priznano v svetovni psihoanalizi, karkoli si že misliš o njej.
Dobro si je zapomnit to… 🤪
😉
https://www.facebook.com/reel/1475525729786868?mibextid=rS40aB7S9Ucbxw6v
Če praviš, da si čustven, potem si najverjetneje nekje porušil razmerje med čustvi in razumom v korist razuma. Privzel to kot svoj jaz in zdaj si v coni udobja, ko se ti ne ljubi spreminjati ljubega miru. Verjameš si, da niti nimaš želje po spremembi.
Nisi redek primer. Poznam nekaj takih. Eden od njih si je dovolil postavljati drugačna vprašanja in si svojo sliko temu primerno spremenil.
Ne povem ti rezultata, dokler te ne bo zanimal. Če te bo, pa z veseljem.
samski cinik, 20.11.2024 ob 11:39
Vzgajala me je mama, ker se fotru ni dalo oz. je bil tipični moški, odsoten pač. Celo življenje sem bil obkrožen z ženskami. V gimnaziji same ženske, na faksu same ženske. Posledično sem do žensk razvil odnos, ki ni nujno tipično po moško needy. Nikoli nisem razvil resnega partnerstva v pravem pomenu. Imel sem kao punce, kakorli si že tradicionalisti pod tem predstavljajo. Iz radovednosti sem začel hlastati za avanturami, ker so me zanimale moje meje. Marsikaj bi najraje pozabil. Vse to prihaja za mano. Po telesu sem mlad, po razmišljanju star. Pa da ne boste mislili. Ko ženske v reali pridejo v stik z mano, se ful rade pogovarjajo z mano. Raje, kot jaz z njimi. Marsikateri moški bi mi bil fauš oz. bi te kontakte bolje izkoristil. Jaz pa ženske, ki se zapletejo z mano, v končni fazi razočaram, ker mi seks ne pomeni nič več in je slab. Napačen moški sem, ampak nimam tetovaž po glavi, da bi se me ženske na daleč izognile. Pa sej nisem tako trden, v bistvu sem čustven, mene hitro kaj vrže iz tira. Mi na pol južni smo vsi taki. Srijaznil sem se, da nisem narejen za partnerstvo. Mi je pač bog namenil druge stvari v življenju, recimo brezskrbno zdravo življenje, veliko prostega časa, svobodo, to je pa tud veliko vredno. V življenju ne hlastam za ničemer več. Življenje je postovanje, nikoli ne veš, kaj bo za naslednjim ovinkom.
Po telesu sem mlad, po razmišljanju star.
Eh, po telesu si star in po razmisljanju si iztrosen.
Thats it!
Sej si sam razlozu:
Iz radovednosti sem začel hlastati za avanturami, ker so me zanimale moje meje. Marsikaj bi najraje pozabil.
Ahaha, staaari, kasno janko na kosovo stize… 😂
eden ki ve, 20.11.2024 ob 12:41
Ja, prosto po Vodebu, Frojdu. Odraščal si ob odsotnem očetu in aseksualni mami, skregani z vsem moškim svetom. Nisi predelal Ojdipovega kompleksa, kaj to je, se pouči sam. Oče je bil, psihično in fizično, odsoten, bežal je v delo, to pa zato, ker je obupal nad tvojo mamo, in se skril v svojo mišjo luknjo. To ni moje nakladanje, to je uradno priznano v svetovni psihoanalizi, karkoli si že misliš o njej.
Mislim, da tudi v sami “psihoanalizi” velik del “psihoanalitikov” ne jemlje več Freudovih psevdoznanstvenih konceptov za suho zlato, izven “stroke” pa psihoanalize itak noben več ne jemlje resno.
Elektrin kompleks je še posebej problematičen, ker je Freud s tem bizarnim izumom ekskulpiral svoje kliente, ki so spolno zlorabljali svoje mladoletne hčerke, češ izmislile so si, “nezavedno” so si želele očijevega penisa v sebi.
Cela ta “psihoanaliza” je bolesten produkt bolnega uma in velik madež na vesti Zahodne inteligence, da je tako nekritično sprejela “psihoanalizo” in jo potem celo aplicirala še na druge vede, mislim, da nobena druga ideja ni tako zelo vplivala na družbene vede, niti marksizem ne.
za 8409
Res je, v veliki večini glede psihoanalize se s teboj strinjam. Tudi Frojd, mi ni ravno preveč diht. Pač ena veja psihoanalize, teh vej je več, njegova še najbolj pije vodo, vsaj ponekod.
Za Samski cinik sem pač navedel en zorni kot, skozi katerega lahko gleda na svoje probleme. Lahko ga uporabi, lahko tudi ne, njegov problem.
Pa nisem iz stroke, da ne boš mislil, moja službena profesija je elektrotehnika.
Odkar sem bil majhen, sem od vseh, učiteljic, vzgojiteljic, zdravnic…poslušal…ti si tako pameten, priden, ti lahko postaneš kar želiš. Ti si tisti priden, vse naloge vedno narediš, same petke dobivaš. Kako mi je šlo to pokroviteljstvo žensk vedno na živce. Že kot mladostniku. Le da tega še nisem znal tako dobro povedat. Zdelo se mi je, da ima sistem z mano nek načrt, kako bom priden, poročen, zvest, s štalco in kravco. Zgodaj sem se začel upirati tem idejam. Že tam pri 21-22 mi je bilo jasno, da nočem biti del tega. Prav načrtno sem se upiral. To me je pripeljalo do stanja relativne svobode. opolne sreče v življenju itak ni. Ko gledam poročene prijatelje, v glavnem jamrajo, da so babe tečne. No, jaz vem, da so tečne, ne da bi se moral poročiti za to, lol.
Pokroviteljstva smo verjetno vsi deležni več iz strani žensk. Doma mame, v dobri veri, da nas spodbujajo, potem pa kot si napisal… vzgojiteljice, učiteljice, svetovalne delavke, psihologinje in podobno so večinoma ženske. Čeprav naj bi bile profesionalne in strokovno podkovane, se mnogokrat zgodi, da so pokroviteljske. Žal…
Ampak saj tebi v bistvu nič ne manjka. Imaš odprta vsa vrata, če hočeš ostat samski in ti je to ok, pač ostaneš samski. Če si zaželiš resne veze, imaš vse možnosti, da spoznaš žensko zase. Glavno je, da si zadovoljen in bolj ali manj srečen. Ko/če več ne boš, bo čas, da nekaj spremeniš.
Drugače pa tudi poročene nismo vse neke zatežene tečke 😁.