Del predloga plačnega zakona predstavlja tudi uvrstitev funkcionarjev na plačno lestvico, o čemer pa se vladna stran seveda ni pogajala s sindikati javnega sektorja. Najvišjim funkcionarjem, in sicer predsednici republike, predsedniku vlade, predsednici DZ in predsedniku vrhovnega sodišča, se bodo na podlagi prenove novega plačnega sistema najbolj drastično zvišale plače. Ti bodo namreč skupaj uvrščeni v 67. plačni razred. Glede na sedanja razmerja se jim bo tako plača zvišala za kar 45 odstotkov. Dobro bodo zaslužili tudi ministri s povišanjem od 38 do 41 odstotkov, njihove izhodiščne plače bodo po novem med 7609 in 8073 evri bruto.

Od 45 do 50 odstotkov se bodo plače zvišale predstavnikom ljudstva v hramu demokracije. Ti bodo po novem imeli od 6187 do 7837 evrov bruto. Za kar 76 odstotkov je predvideno zvišanje plače predsedniku Protikorupcijske komisije (KPK). S tem mu pripada plača v višini 6963 evrov bruto.

Varuhu človekovih pravic in predsedniku Računskega sodišča RS se obeta izhodiščna plača v višini 8072 evrov bruto. Višje plače se seveda obetajo tudi okrožnim (od 5832 do 6187 evrov bruto) in okrajnim sodnikom (5031 do 5497 evrov bruto). Od slabih 55 do 71 odstotkov bodo višje plače županov. Najvišjo si lahko seveda obeta župan prestolnice – 8072 evrov bruto, župan drugega največjega mesta 7609 evrov bruto, najnižjo pa župan občin z do 2 tisoč  prebivalci (4603 evrov bruto). A kot kaže, višje plače funkcionarjem ne zadostujejo, saj se jim je povrhu zagotovilo še dodatnih osem dni dopusta.

Predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju se bo pred poslanci znašel v četrtek. Slednji prinaša novo plačno lestvico, ki med plačnimi razredi namesto 4-odstotne prinaša 3-odstotno razliko. Ena proti sedem predstavlja predvideno razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom. Ob tem so dejali, da plača za javne uslužbence ne bo določena nižje kot znaša minimalna plača. 1253,90 evra bruto bi znašla najnižja osnovna plača, 8821,04 evra bruto pa najvišja, poroča STA in dodaja, da se določa tudi način usklajevanja plač z inflacijo, prav tako pa se predvidevajo tudi spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja. Od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028 bo v veljavo stopilo postopno povišanje plač.

Saj to je bilo za pričakovati, da bodo najbolj poskrbeli zase.

In v zakonu piše, da za ta mandat zanje še ne velja.

Prav vam je idijoti, zavrnili ste višje plače za vse, raje ste volili samo da ni Janša, sedaj pa imate  kar ste želeli imeti !

Lepo so si postlali, ni kaj. Za njmi pa šel cel kup golazni, ki ima plače vezane na funkcionarske plače kot so državni sekretarji, svetniki, ipd. Pa verjetno vsi sodniki in tožilci. Svetla stran je ta, da bojo ob pogledu na plačilno listo ugotovili, koliko gre za davke in prispevke pri visokih plačah, tako da se zna v prihodnjih letih pojaviti želja po spremembi dohodninske lestvice in socialni kapici.

“In v zakonu piše, da za ta mandat zanje še ne velja.”

A bejž no? Naslednji mandat bo pa čez leto in pol.

Sicer naj bi bila za funkcionarje plača višja šele v novem mandatu, ampak a ni noro, kakšna povišanja plač so to??!! Mi, običajni ljudje, ne bomo nikoli doživeli,  da bi se nam plače povišale za 45%, 50%, celo 60% ali več!!!😮😮 Noro!!!

saj ste hoteli, da nobena osnovna plača ne bo pod minimalno, kaj je sedaj spet narobe

Ironija pa je, da bo minimalc zdej minimalc brez dodatka, prispevki se bodo računal od bruto zneska minimalke, tako da bo ostanek za izplačilo dosti manjši kot prej.

Prispevki se vedno obračunavajo najmanj od višine minimalne osnove za prispevke ali od skupne bruto plače, kar pač je višje.

Vsi dodatki, za delovno dobo praznično, izmensko, nedeljsko delo… se prištevajo k osnovni plači, če ta ni dovolj visoka pa k osnovni plači+dodatku do minimalne plače.

Minimalna osnova za prispevke je za letos 1.332,57€, minimalna plača pa 1.253,90€.

Vse to se ve že od predvolilnega časa , nekateri – ne vem koliko jih je – , pa vztrajno zagovarjajo tole garnituro , ki prinaša Sloveniji slabo .