Tisti ki ste bili deležni takšne obravnave na delovnem mestu, da se je ves gnev, slaba volja, obtoževanje ,podtikanje prevalilo na vaš hrbet, četudi niste bili krivec, kako ste odreagirali? Ali ste sploh odreagirali, ali ste se enostavno umaknili. Kaj mislite , da je bil vzrok za tak odnos do vas?

Lahko odgovorim iz druge pespektive – iz perspektive vodja skupine. Obicajno je bil razlog da se oseba enostavno ni uspela integrirati v team in ni opravljala svojega dela kot je bilo treba. Posebej v majhnih skupinah je to pomenilo da je delo bilo porazdeljeno na druge in to seveda vodi v frustracijo in vse kaj opisujes.

Drug pogost scenarij je da je bil prislek veliko bolj kvalificiran, motiviran in ucinkovit in so se ostali cutili ogrozene.

Grešnemu kozlu je vloga navadno že znana od nekod. Na delovnem mestu je dobro, da imaš vedno pred očmi, zakaj si tam. Imaš pogodbo o zaposlitvi in s tem neko zavezo, komu si odgovoren. Lahko sodelavci, ki te šikanirajo, mislijo, da si odgovoren njim in tam zaradi njih, v njihovi službi, a je to daleč od resnice. Res, lahko si tekom delovnika polepšate čas, ali si ga zagrenite. Kaj več od tega pa ne.

In motiviranega, zagnanega je potrebno zgolj izkoristiti, da opravi čimveč zaostalega dela, predlagati nanj še svoje delo, potem pa ga odvreči kot zadnjo cunjo.In tako vedno znova.  To je značilno predvsem za manjše kolektive,kjer je še kako prisotno takšno obnašanje.

Pri nas je tako, da je tisti, ki gre nadrejenim iz nekega razloga na živce, vedno vsega kriv, čeprav ni. Nikoli pa ne naslovijo tistega, kar jim gre pri določenem zares na živce.

Moja šefica je imela v začetku približno tak vpliv oziroma odnos, da bi se dejansko lahko prelevila v tako spužvo. To je energetski vampir, ki ti poskuša odvzeti moč. Žalostno je, da se taki struji zavestno ali povsem spontano pridružijo tudi ostali. Zase sem našla rešitev, uporabljam male slušalke in si predvajam glasbo. Nekajkrat sem ponovila gesto, ko mi je poskušal nekdo nekaj povedati, da sem ga gledala nekaj sekund, potem malce teatralno potegnila slušalko iz ušesa, ker načeloma nimam na tako jakost, da bi bila na okolico nedovzetna in dala vedet, da mi dol maha, kaj se dogaja okoli mene. Svoje delam dobro, za vsak slučaj pa beležim napake “priljubljenih” sodelavcev. Če me bo kdo za kaj jahal, imam bogat portfelij teh napak, za katere bom izkoristila, da pač vsega ne moremo vedet, da pa se učim na osnovi izkušenj. Bamf, evo ti zdaj, ko potegnem ven tvoj feler…

V neformalnem pogovoru sem kdaj kje parkrat rekla, da se ne počutim zdravilec za nezdrave energije drugih in se z njimi ne ukvarjam. Moje delo je sicer individualni koncept reševanja zahtevkov, načeloma lahko delam izolirano v svoji pisarni, ali od doma, kar smo dokazali v koroni, torej drugih ne rabim. Počasi so se nehale te energetske akcije proti meni, ker sem jim dala vedet, da mi je vseeno za njih in da se jih ne bojim. Šefica trenutno bije bitko navzgor, ker je pač dobila energetskega vampirja nad seboj, s katerim, khm, pa jaz odlično sodelujem. Moja stalna misel pa je, da ste vi, dragi sodelavci ustvarili zid, pa če hočete do mene, ga tudi porušite. Odprta sem za vse, ki naredijo ta korak, sama pa za nikomer ne lazim. Neuradno vem, da me čaka mesto moje šefice, verjetno še preden bo šla v penzijo.

Treba je usta odpret, bit verbalno agresiven, odjebat vsakega ki ti serje po glavi, meče polena pod noge, ga pred vsemi v pričo direktorja vprašat ali ima njegova žena vaginalno vnetje pa fukat ne more, ali zakaj svoje probleme prenašaš name v službi itd. to je edini način da idiote ki ti serjejo po glavi privežeš na kratko.

Kaj pa če ti direktor sploh ne da možnosti da bi se zagovarjal, ampak avtomatsko soglaša na podlagi enostranskega mnenja. Ti pa imaš več dokazov da lahko dokažeš da te po domače se šikanira in ti podtika neka očitana dejanja.

Potem je očitno, da se izogiba pogovoru o resničnih problemih, kar dolgoročno ne more iti v redu.

Spokaš in greš.Z nekompatibilnimi potrjenimi prasci pač ni sodelovanja.

Ko sem bila še začetnica, sem se znašla v približno takšni situaciji. Precej neizkušena, malo naivna, ne dovolj strokovno podkovana sem bila dober grešni kozel, ko se je iskalo krivca. Malo nisem vedela za kaj gre, malo sem bila res kriva (ne pa v obsegu, ki je presegal moje pristojnosti), malo se nisem znala postaviti zase in imela sem rešpekt pred starejšimi. Sem požrla in ko sem z izkušnjami in distanco  dojela princip, je sledilo pamti i vrati, kot smo rekli nekoč.

Pred leti se je tudi meni zgodila podobna situacija.

Prvo povem da najhujši zločin v službi je da te krivo obsodijo. Posledično se z lazmi nikakor ne moreš ubranit.

Bilo je tako hudo da sem si skoraj vzel življenje. Moral pa sem poiskati ustrezno zdravniško pomoč, kjer sem skozi vse terapije spoznal da je bilo v meni seme iz katerega se mi je v službi zgodila ta štala.

Zakaj nekateri to doživimo, je zato ker to ali podedujemo od staršev, alpa zaradi neke zavožene vzgoje zacnemo delovati na tak način da smo magnet za krivice, izkorišcevanja,..