Pridejo momenti, ko moram iti po nakupih v šoping center, ker ni druge variante.
Po 15 minutah v centru sem tako izčrpana, da sploh ne vem zase. Koncentacija mi pade, težko se zberem in z muko opravim nakup.
Ne vem, ali me izčrpa velik zaprt prostor brez zraka, močna osvetljava ali množica ljudi?
Ko pridem ven, potrebujem vsaj pol ure, da se umirim in spočijem.

Še kdo tak?

Evo mene. Čisto trpljenje. Blazno mi gre na jetra, da moraš za vsako malenkost prehoditi 10 km.

Kje so male trgovinice, kjer si na 10 kvadratih dobil od kruha do šivanke? Danes, če hočem kupiti eno usrano šivanko, moram v BTC v specializirano trgovino, iskati parkir plac, se gužvati, hoditi po neskončnih hodnikih…

In ja, teli novi centri se mi zdijo še hujši kot btc…meni se kar hoče vrtet in samo gledam da čim prej kupim in grem ven. Zlasti Supernova in Aleja…ne grem več tja, razen če bo res res res nujno.

Je praktično, ker je skoraj vse na enem mestu, a to okolje tudi mene izčrpa. Neprijetna umetna svetloba, hrup in verjetno še kaj, kar z običajnim čutili ne zaznamo. Smo pa ljudje različno občutljivi za to. Se pa po nakupih tam potolažim s kakšno torto ali pijačo.

Meno je super; se posebej Aleya.

Jaz že leta nisem bila niti v manjšem interšparu. Nazadnje, ko se je bilo potrebno testirat, sem šla potem še v špar notri. Groza. Tisto prerivanje ljudi, glasovi do mene pridejo kar nekako popačeni kot da se mi meša. Nekateri se mi zdi hodijo v nakupovalne centre se zabavat, hodijo okoli ure, polni vozički. Govorijo pa, da nimajo denarja, niti časa. What??!! Po moje so taki dobesedno zasvojeni.

Čakaj malo daisycutter, pred kratkim si nam prodajala pravljico, kako se vi odpeljete s kolesi do vlaka, gor na vlak in potem spet od vlaka do cilja s kolesi. In kako je to super in ekološko. Sedaj pa iščeš po BTC parkeđote. Šivanke in sukance imajo v Lidlu.

Kako zdaj? A ni v Ljubljani vse pri roki? Hočete rečt, da jaz, ki imam 20 min do manjšega mesta, kjer praktično nikoli ni težav s parkiranjem, prej najdem šivanko, kot vi, ki imate vse pri roki??

Lažeš kot pes teče.  Daj link, da vidimo.

Jaz pa uživam v velikih nakupovalnih centrih (pa če kupim kaj ali pa nič). Utrudijo pa tudi mene. Ampak to je dobra utrujenost.

V Aleji je res ena čudna energija. Greš notri in samo čimprej spet ven.

Presentljivo dobro pa se  počutim v City Arkaden (Celovec). Notri je prav prijetna energija.

Tudi jaz se moram prav psihično pripraviti, če moram it kaj iskat v BTC ali Supernovo. Ponavadi nabiram več stvari, da grem samo enkrat. In potem grem in kupim samo najbolj nujno stvar, za ostale dve, tri pa nimam več energije.

Slaba, res slaba energija. Trgovci z nategami, ljudje zakompleksani v pohlepu po neumnih nakupih z prekoračenimi limiti in večnimi krediti, greznica, ki kopiči zablode in nizka čustva.  Vsakič potrebujem energetsko čiščenje ob prihodu domov.

Kot da bi jaz napisala.

Aleja in BTC – živa groza. Mogoče grem enkrat letno.
V Celovec pa se rada zapeljem in tam tudi rada kupujem.

Aleja je super, če si bolj zgodaj, preden se trenirke spravijo iz svojih socialnih stanovanj.

Imaš zelo uravnoteženo ponudbo, hrana, drogerija, lekarna, cvetličarna, lekarna, več trgovcev, avtosalon, t2, telemach, big bang, nekaj fast foodov, restavracija, optika in še marsikaj.

Škoda, da manjka še pošta in tankštela.

Jaz se lahko pohvalim, da v aleji se nisem bila, niti ne nameravam it. Grem 1x na leto na rudnik, hitro noter, se hitreje ven in imam spet celo leto mir. Itak pa sem cedalje vec zacela kupovat v vaskem butiku ali pa po spletu. Tudi v ikeo ne nameravam nikoli in nikdar. Zivljenje si moramo sami poenostavit in narest cim manj stresno

Enako. Hrup, gužva, čudna svetloba. Prva trgovina, druga trgovina, tretja že muka…

Aleja – 1x in nikoli več. BTC komaj. Supernova Rudnik znosna.

Če si zmatran že pred prihodom, te to še bolj utrudi. Če pa nisi, te pa ne.

Ta zrak, zatohli in vroč in polno ljudi.  Že nekaj časa odlašam nujen  nakup in jo mahnem raje v gozd. Ne prenesem teh centrov.  Rada pa imam male poulične  trgovinice s krasnimi izložbami. Se posebej sedaj v decembrskem času.

Logično. Kjer se zbira veliko ljudi, tam izgubljamo energijo. Naj bi se takih krajev izogibali. Plus tega, da notri ni naravne svetlobe, preveč reklam in je to čist normalna posledica.

Kako zdržijo prodajalke delati zbrano 8 ur v takih centrih?
Pretok ljudi je velik, glasba, razne prireditve, glasnost …

To je znano. Me pa zanima, zakaj nekje zgubljamo energijo kjer je veliko ljudi, drugje pa ne? Recimo na koncertih, vaških veselicah, novoletnem rajanju?

SIcer jo še vedno izgubljamo, zato pa se na zabavah veliko pije in jé. A ob koncu zabave?

Joj, ja, še ena taka. Ne maram nakupovalnih centrov, to je čista muka. Če že moram kdaj iti vedno kupim samo najnujnejše in potem letim ven. Uboge prodajalke, ki morajo biti tam ves dan. Meni bi se odpeljalo.

Še jaz se pofočkam. Ne vem zakaj, ali je kriv slab zrak, umetna  svetloba, vrvež in hrup, preveč dražljajev naenkrat ali ne vem kaj, skratka, muka. Kot praviš ti avtorica. Postanem uničena, koncentracija pade, pojavi se zmedenost, če me kdo kaj sprašuje sploh ne vem, kaj me sprašuje, niti ne vem, kaj odgovarjam nazaj, postanem vsa živčna, vse me moti, en sam izrazitejši zvok (otroško kričanje, glasen smeh,  zvok blagajne …. ) me spravi popolnoma iz tira, kar znorela bi. V bistvu se pojavi tako  počutje, kot pri kakem sladkornem bolniku, ko mu preveč pade sladkor. Takoj ko stopim ven iz centra na svež zrak, je bolje. Kot sem rekla, ne vem, ali je to zgolj kaka psiha v stilu anksioznost, čeprav nimam občutka strahu ali panike, ali pa omenjeni dražljaji tako negativno vplivajo na moja čutila in možgane. Če se le da, v centre ne hodim, če moram nujno kaj iskat, ker drugje ne dobim, grem točno po tisto stvar in ven. Da bi pa šla takole malo po nakupih, pa kaj prevohljat, za zabavo, tako kot kake moje kolegice, si sploh ne morem predstavljati.

Čudno, jaz nimam nobenih težav s hrupom (ne vem, kje ga slišite), s  svetlobo (imam pač normalne oči, ne kurje slepote), pač pridem, nakupim svoje in grem. Eni imate probleme povsod